Valentinovo? Ne, Slovenci imamo svoj praznik zaljubljencev – Gregorjevo. Po starem ljudskem izročilu se na ta dan »ženijo ptički« in s tem naznanjajo pomlad.
Prazniku primerno bomo tudi geolovci, skupaj z ostalimi udeleženci prireditve, vrgli luč v vodo in se na tak način spomnili tega starega slovenskega običaja, ko je zunaj dovolj svetlo, da obrtniki za svoje delo ne potrebujejo več luči. Zato vabljeni vsi, da prinesete svojega gregorčka in kot je že v navadi, bomo tudi mi gregorčke spustili po Gradaščici za nekaj deset metrov, nato pa jih bomo, da ne bi onesnaževali narave, pobrali iz vode in vrnili lastnikom.
Kot smo že vajeni na takih srečanjih, pa se bomo najprej naklepetali in podružili, zamenjali sledljivčke, pojedli kašen piškot, po klepetu pa seveda sledi izpust prinešene flote.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih po Gorenjski in v okolici Ljubljane na predvečer gregorjevega spuščali gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj, saj s tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju, da rokodelcem ni treba več delati ob luči. Takrat se »luč vrže v vodo«. Šega spuščanja gregorčkov, kot jo poznamo iz virov 19. in prve polovice 20. stoletja, najdenih na Slovenskem, se je razvila v 15. ali 16. stoletju, ko so rokodelci začeli v zimskem času delati ob luči, zato je izvor spuščanja luči po vodi starejši od šege, ki jo na podlagi slovenskih virov povezujemo s spučanjem gregorčkov.
Šega spuščanja luči po vodi je nasledila predkrščansko obredje, pri katerem so na ali v vodo dali ogenj. Z obredom, pri katerem so ljudje ogenj, ki so ga obvladovali, dali v vodo ob prehodu iz starega v novo leto v svetu, vzpostavili nov red in s tem dejanjem – po verovanju – naravi dali moč novega rojevanja.
Do 16. stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca. V Avstrijskem cesarstvu je gregorijanski koledar začel veljati leta 1584. Imenovan je po papežu Gregorju XIII., ki ga je vpeljal, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki. Gregor Veliki je umrl 12. marca 604.
Gregorčki leta 2023 (foto: Emahana)