Atlas Slovenije pozna kar 83 Velikih V/vrhov, od teh je 11 zaselkov (Vrhov) in 72 vzpetin (vrhov). Najnižja vzpetina je visoka 311 metrov (verjetno ste takoj uganili, da je tako nizek Veliki vrh lahko le v Prekmurju), trije pa si zares zaslužijo to ime, saj segajo nad dva tisoč metrov – enega od teh dvatisočakov boste našli vzhodno od Ojstrice, drugega na Begunjščici (najvišji vrh grebena Begunjščice), tretjega pa v grebenu Košute, na njenem najzahodnejšem delu.
Košutin Veliki vrh (2088 m) se proti zahodu in severu brani pred obiskovalci s strmimi pečinami, čez katere je speljana zanimiva plezalna pot, z vzhoda pa se nanj zlahka povzpnemo po travnatih pobočjih Kofce gore in nato po grebenu Košute mimo najnižjega slovenskega dvatisočaka (Toplar je visok natančno 2000 metrov). Na Velikem vrhu nas pričaka veličasten razgled – proti jugu se dvigujejo grebeni Kamniških in Julijskih Alp, zahod pa ponuja pogled na mogočne vrhove Karavank (pred nami ležijo Begunjščica, Stol in Vrtača).
- Cesta do kmetije Matizovec, ki je včasih veljala za izhodišče (in ki se še vedno pojavlja v vseh opisih pristopov), je uradno zaprta za promet. Nekaj ovinkov niže je urejeno ogromno makadamsko parkirišče.
- Pred turo spremljajte vremensko napoved za gore, upoštevajte podatke in vsa opozorila o razmerah. Na pot se odpravite le, če ste ustrezno psihofizično pripravljeni. S seboj imejte primerno planinsko opremo in se jo pred tem tudi naučite uporabljati.
- Hvaležni bomo, če boste oba vsebnika tesno zaprli ter ju previdno nazaj zakamuflirali s kamni.
Viri:
- https://sloveniahiking.rocks/hikes/velikivrh/