Serija JŽ 53 je nastala leta 1927 v Avstriji kot serija BBÖ 378, najmodernejša parna lokomotiva za potniške vlake na lokalnih progah. Konstruktor Alexander Lehner ji je določil razmeroma majhna pogonska kolesa, ki so ji omogočala sijajne pospeške pri speljevanju na številnih postajah in postajališčih, posledično skromna največja hitrost pa je na lokalnih progah zadoščala. Kar štiri pogonske kolesne dvojice so ji omogočale tudi nenavadno veliko vlečno silo: na horizontalni progi je z največjo hitrostjo lahko vlekla 440 ton, to je več kot dvajset velikih dvoosnih potniških vagonov.
Posebnost teh lokomotiv je krmiljenje vstopa/izstopa pare v cilindrih, namreč z ventili na podoben način kot je to pri avtomobilskih motorjih. So pa ti občutljivi in zahtevajo natančno ravnanje in seveda uvajanje novih znanj ( odmikači in odmična gred), delujejo pa zelo ekonomično. Po konstruktorju se to krmilje imenuje Lentzovo krmilje. Običajne lokomotive imajo namreč batne, torej drsne krmilne razvodnike.
Kako so te lokomotive prišle k nam, ni pisnega vira. Ustno izročilo pravi, da je leta 1947 sovjetska zasedbena oblast ukazala Avstriji oddajo 29 takih lokomotiv Jugoslaviji. Dobile so oznako 53 JŽ. Vozile so potniške vlake na štajerskih lokalnih progah, pa iz Ljubljane v Kamnik, v Kranj in na Vrhniko. 53-003 je vlekla potniške vlake na progah Celje-Velenje in Celje-Rogatec.
Podatki o lokomotivi:
Potniška lokomotiva 53-003
Prejšne oznake: BBÖ 378.139, ÖBB 93.1439
Konstrukcijski tip: 1D1th2 Lentz
Tovarna: Vorm. G. Sigl, Wiener Neustadt
Tovarniška št. 5826
Teža: 66 ton
Letnik: 1928
Osna obremenitev: 11 t
Dolžina: 12 m
Premer pogonskih koles: 1140 mm
Tlak pare: 14 bar
Moč: 600 kW (800 KM)
Največja hitrost: 60km/uro
Za posredovano gradivo se zahvaljujem gospodu Mladenu Bogiću, prof., upokojenemu ravnatelju Železniškega muzeja Slovenskih železnic