Partizanska Tiskarna Slovenija
Največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem, ki je popolnoma ohranjena in še vedno v delujočem stanju.
Dostop:
Partizanska tiskarna se nahaja ob izviru v strmi grapi Studenca.
Iz vasi Vojsko zapeljete proti grobišču Vojščica in sledite kažipotom. Po kakih 2 km je označeno parkirišče. Od tam se po približno 1 km dolgi gozdni stezi spustite po strmem bregu do tiskarne.
Drug dostop je po ozki makadamski cesti Vojsko – Srednja Kanomlja. Na eni od serpentin je označen odcep za tiskarno (glejte referenčno točko). Od tu je do parkirišča še slab kilomer makadamske ceste, ki jo prečkata dva potoka (zato po obilnejšem deževju avto raje pustite tu). Od parkirišča vodi po stopnicah steza 250 m navzgor do tiskarne.
Opis:
Zaradi vse večjih želja po slovenski tiskani besedi med vojno so partizani leta 1944 potrebovali novo, večjo tiskarno. Po nasvetu domačina so zanjo izbrali skrivno mesto pod robom 1000 metrov visoke Vojskarske planote nad dolino Kanomljice.
Pravi podvig je predstavljala nabava avtomatskega tiskarskega stroja na električni pogon, ki so ga pripeljali iz Milana. Po naročilu Andreja Kumarja ga je z denarjem OF tam kupil Ladko Špacapan. Prevoz stroja iz Milana je bil izredno tvegan, saj je nemška vojska strogo nadzorovala ves transport proti Slovenskemu primorju. Goriški avtoprevoznik Doljak si je v Gorici priskrbel naročilo in uradno dovoljenje za prevoz kondenziranega mleka, med katerega so skrili dele stroja. V Padovi so Nemci tovornjak ustavili. Med pregledom tovora so sirene označile napad zavezniških letal, v nastali zmedi pa je Doljaku in Špacapanu skupaj s tovorom uspelo pobegniti. Srečno sta prispela do Gorice. Od tam so stroj po skrbnih pripravah prepeljali na Vojsko in ga skrili v gozdu.
Istočasno so potekale priprave na gradnjo prostorov bodoče moderne partizanske tiskarne. Primeren prostor za postavitev barak je pokazal domačin Peter Kogej z Ogalc pod Vojskim. To je bila strma in težko dostopna grapa pod robom Vojskarske planote, ki ji domačini pravijo "v studencih". Na bližnji domačiji v Gačniku, kjer je imel gospodar veliko žago, so izdelali barake s pripadajočo opremo in jih poskusno sestavili. Oštevilčili so deske in trame, jih razstavili in pripravili za prevoz, ki ga je z lastno vprego opravil Peter Kogej. V grapi so barake nato ponovno sestavili. Od konca julija do začetka septembra 1944 so postavili 6 barak: strojnico, električno centralo, kuhinjo z jedilnico, stavnico, knjigoveznico in stranišče. Iz tiskarne Ančka 222 so prepeljali še manjši ročni zaklopni tiskarski stroj.
Ponoči iz 17. na 18.9.1944 so natisnili svojo prvo številko Partizanskega dnevnika (sicer številka 248). Le-ta je bil edini dnevni tiskani časopis kakega odporniškega gibanja v okupirani Evropi. Z redkimi izjemami je izhajal vsak dan v dnevni nakladi od 4000 do 7000 izvodov.
Tiskarna Slovenija, ki jo je vodil Rado Čenčič – Mitja in v kateri je delovalo od 40 do 50 ljudi, je obratovala do 1. maja 1945. V njej so tiskali vrsto časopisov, brošur, letakov in lepakov, večbarvne ovitke in druge tiske. Natisnili so skupaj dobrih 2 milijona izvodov različnih publikacij.
Za tiskarno so ustanovili posebno kurirsko postajo P-8 na domačiji na Humu. Od tam so kurirji zvečer odšli na Oblakov vrh po članke, ki so jih do 3h zjutraj prinesli v tiskarno. Ob petih zjutraj so pobrali 3 polne nahrbtnike sveže natisnjenega dnevnika s članki prejšnjega dneva in ostalih tiskovin ter jih preko P-8 odnesli do javke na Pustoti v Mrzli Rupi. Tam so jih prevzeli kurirji iz postaj P-5 in P-7 ter jih raznosili po Sloveniji, vključno z Benečijo.
Vmes so v tiskarni razstavili prejšnje članke in začeli v stavnico zlagati nove, ki so jih potem tiskali do zgodnjih jutranjih ur.
Odpiralni čas:
Od 15. aprila do 15. oktobra odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 9h do 16h. Po predhodni najavi tudi izven urnika (oskrbnik je domačin)
Informacije in najave obiska v Mestnem muzeju Idrija, tel: +386 (0)5 3726 600.
Zaklad je dostopen tudi, ko je tiskarna zaprta. Oskrbnik je z zakladom seznanjem, vendar interakcija z njim ni potrebna.
Viri:
- Mestni muzej Idrija. Partizanska tiskarna Slovenija. URL: https://www.muzej-idrija-cerkno.si/lokacija/partizanska-tiskarna-slovenija (23.6.2020).
- Zakonjšek, Rado. Partizanski kurirji. Samozaložba, 1985.
