Stolnica sv. Nikolaja, tudi Kapiteljska cerkev sv. Miklavža, Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj, je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Sestoji iz dominantnega zvonika na zahodu, visokega gotskega prezbiterija na vzhodu in nižje baročne ladje med njima. Njena značilnost je lomljena vzdolžna os cerkve. Glavni oltar krasi Tinttoretova slika sv. Nikolaja. Tesno je povezana z zgodovino cerkvene organizacija na Dolenjskem.
Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je cerkev postala stolnica škofije in bila preimenovana v Stolnico sv. Nikolaja.
Podatki o zgodovini stavbe:
Ozemlje na levem bregu Krke, kjer stoji cerkev, je sprva spadalo pod prafaro Mirna Peč. Na griču nad zavojem reke je tedaj stala pristava stiškega samostana Gradec. Prvo zidano cerkev so na tej lokaciji verjetno zgradili potem, ko je leta 1365 tamkajšnji trg z ustanovno listino habsburškega vojvode Rudolfa IV. dobil mestne pravice. Dobljeni privilegiji so meščanom omogočili hitrejši gospodarski razvoj in Novo mesto (sprva Rudolphswerth) je postalo vodilno na Dolenjskem.
Župnija sv. Nikolaja se v listinah prvič omenja leta 1428. V naslednjem letu, 1429, je zabeležena posvetitev prezbiterija in glavnega oltarja cerkve. Za njen nadaljnji razvoj je najbolj pomembna letnica 1493, ko je bil pri tej cerkvi z listino cesarja Friderika III. ustanovljen kolegiatni kapitelj s proštom in z dvanajstimi kanoniki (pridružen ljubljanskemu kapitlju). Ustanovitev je leto kasneje potrdil papež Aleksander VI. in leta 1509, z novo ustanovno listino, tudi cesar Maksimilijan I., naslednik Friderika III.
Žal pa v listinah ni nobenega podatka o cerkveni zgradbi in njenem razvoju. Mnenja strokovnjakov o tem so bila in so še deljena. Edini zanesljivejši podatek o razvoju zgradbe je leta 1937 prineslo odkritje zazidanih šilastih gotskih oken s fragmenti krogovičij v obeh stranskih stenah današnje ladje. Odkritje napeljuje na misel, da se podatek o posvetitvi iz leta 1429 najverjetneje nanaša na starejši, manjši prezbiterij in da je tedaj v osnovi že stala sedanja cerkvena ladja v gotski izvedbi. Stal je tudi zvonik, katerega spodnji del, preprost pokončen kvader, je verjetno obrambni stolp cistercijanske pristave. Sprva je stal samostojno, potem pa so do njega podaljšali ladjo.
Potreba po večjem prezbiteriju, dolgem koru, se je za gotovo pojavila ob ustanovitvi kapitlja z večjim številom duhovnikov. Tedaj so pričeli z gradnjo proštije, verjetno pa so se odločili tudi za gradnjo nove cerkve. Uspeli so zgraditi le sedanji prezbiterij, nadaljevanje gradnje pa so morali opustiti, najverjetneje zaradi poslabšanja gospodarskih razmer (turški vpadi !). Namero o gradnji popolnoma nove cerkve potrjuje že zgrajena osnova za nov zvonik južno od prezbiterija in dejstvo, da se pri gradnji prezbiterija niso držali prvotne cerkvene osi (ki od vzhodne smeri odstopa za 19 stopinj proti jugu) ampak so jo (verjetno tudi zaradi nagnjenosti terena) za 16 stopinj zmaknili proti severu in jo tako dokaj natančno usmerili proti vzhodu.
Vir: WIKIPEDIA
- Poskrbite, da pokrovček zakladka močno zavijete nazaj in ga dobro namestite nazaj na isto mesto tako, da ni viden!