Uradni del dogodka se bo pričel na podanih koordinatah, v soboto 2.3.2019 ob 11. uri in bo trajal 30 minut. V času dogodka se bomo naklepetali, izmenjali geolovske izkušnje in sledljivčke, nekaj popili in se posladkali. Vsi tisti, ki še niste našli zaklada Planina cave ali zemeljskega zaklada (le ta je žal samo za premium člane) boste to lahko storili v vmesnem času ali pa po srečanju.
Vhod v jamo (foto:WorldPress.com)
Za vse tiste, ki vas zanima tudi podzemlje bo po uradnem delu dogodka organiziran voden ogled Planinske jame v spremstvu vodiča.
Cena vodnega ogleda je 5 EUR za odrasle in 3 EUR za otroke.
Zato vas prosimo, da v vašem logu “will attende” navedete koliko se vas bo ogleda jame udeležilo! V primeru večjega števila (več kot 30 oseb) sta potrebna 2 vodiča, da pa nam jamarsko društvo to lahko zagotovi, vas prosimo za prijavo do najkasneje 26.2.2019. V primeru kasnejše prijave bo za vas ogled jame mogoč samo, če ostane še kako prosto mesto.
Nekaj koristnih informacij v zvezi z ogledom jame:
Ogledali si bomo čudesa jame na 500 metrov dolgem prijetnem in vznemirljivem sprehodu po zavarovani poti do edinstvenega sotočja podzemnih rek. Tu se združita reka Rak, ki priteče z Rakovega Škocjana in reka Pivka, ki priteče iz Postojnske jame, v reko Unico, ki preko planinskega polja ponikne in se ponovno prikaže na površju kot Ljubljanica.
Ogled turističnega dela jame traja od ene do dveh ur. Jama ima stalno temperaturo okoli 10°C, zato topla oblačila ne bodo odveč. Priporočamo tudi dobre pohodne čevlje in ker v jami ni elektrike, tudi lastno naglavno ali ročno svetilko, da si boste lahko svetili pod noge.
O jami
Planinska jama (včasih Malograjska jama) se nahaja na južnem robu Planinskega polja, le streljaj od Ravbarjevega stolpa, v zatrepni dolini, ki je bila nekoč del jame, pod 65 metrov visoko prepadno steno. Skozi veličasten 20 metrov širok in 8 metrov visok vhod v Planinsko jamo nas ob visokem vodostaju pospremi gromko bučanje reke Unice. Ta nastane 500 metrov globlje v jami, kjer se združita 2000 metrov dolg Pivški rokav, po katerem priteče iz Postojnske jame reka Pivka in 2500 metrov dolg Rakov rokav, po katerem priteče iz Rakovega Škocjana reka Rak. Skupno je dolga skoraj sedem kilometrov in je največja slovenska vodna jama. Skoznjo se v sušnem obdobju lahko pretoči manj kot 0,001 kubičnega metra vode na sekundo, po oblinejšem deževju pa tudi do 100 kubičnih metrov na sekundo.
Skupaj z Ravbarjevim stolpom jo je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Prvi, ki je o njej izčrpno poročal in tudi prodrl naprej od sotočja pa je bil planinski kaplan Anton Urbas, leta 1849. Po prvi svetovni vojni so Italijanski vojaki zgradili skoraj dva kilometra poti in sedem mostov, ki pa so žal vsi, razen prvih dveh že dotrajani ali porušeni.
Poleg omenjenega edinstvenega podzemnega sotočja, ki velja za eno večjih v Evropi, jamo odlikujejo tudi velike podzemne votline, številna jezera, raznoliki kapniki in izjemna biotska raznovrstnost. V njej živi poleg 60 vrst vodnih tudi 40 vrst kopnih živali. Med vsemi je nedvomno najbolj znan endemit, človeška ribica (Proteus anguinus), ki zraste do 30 centimetrov, živi pa lahko celo do 100 let. Poleg bisera evropske favne najdemo tudi netopirje, različne rakce (jamske mokrice, jamske kozice, slepe postranice), hrošče (drobnovratnike, brzce, mrharčke) in vodne polžke.
Pogled iz jame (foto:Luise Oram)
Info: Visit Postojna in Planinska jama