A: Del na vzhodu Ljubljane, katerega ime je sestavljeno iz predloga 'za' in besede, ki pomeni '(močvirni) travnik ob vodi, deloma porasel z drevesi' in 'gozd (blizu naseljenih krajev)'.
B: Del Ljubljane, ki izhaja iz besede za '(podolgovato in ne zelo visoko) vzpetino, hrib'. Slovansko je »bъrdo« pomenilo 'tkalski greben, glavnik' in 'hrib', iz česar sledi, da je prvotno beseda pomenila 'nekaj ostrega, ostro orodje, ostro skalovje'.
C: Občnoimenski pomen besede je prvotno 'plitvo mesto v reki, kjer jo je mogoče prebresti'. Beseda, ki izvira iz slovanske »brődъ« je izpeljana iz besede »brêsti« (razvila se je iz besede »brestï«). Drugotno beseda pomeni tudi 'splav, večji čoln za prevoz čez reko'.
Č: Leta 1472 so Turki oblegali Ljubljano. Vojska se je utaborila v Šiški na Poljanah. Turški beg pa je imel šotor v peščeni jami na prostoru kasnejšega pokopališča in cerkve sv. Krištofa. Ko so tu kasneje postavili prvo hišo, so jo poimenovali kot 'begov tabor ali grad'.
D: Za izvor imena sta dve domnevi. Prva domneva je, da ime izhaja iz latinske besede castellum za 'trdnjavo, grad', saj na hribu v bližini stojita dva gradova. Druga domneva je, da ime izhaja iz srednjeveškolatinske besede casale za 'kmečko hišo, kmečki zaselek', izpeljana iz casa 'hiša'.
E in F: Del Ljubljane, ki je dobil ime, ker se je tu nahajal most. Ker sta dva dela Ljubljane, ki imata enak izvor, je E del Ljubljane z manj črkami in F del Ljubljane z več črkami.
G: Ime mestnega predela na vzhodu izhaja iz slovanske besede za 'obsežen raven svet, primeren za obdelovanje njiv'.
H: Ime ljubljanskega mestnega predela je nastalo iz besede 'hiša' oz. iz njene pomanjševalnice (hiška). Kraj z enakim imenom je na Štajerskem dobil to ime, ker je tam včasih stala le ena manjša hiša.
I: Ime je nastalo verjetno iz slovanske besede »vòdomotъ« za 'kalno vodo'. V staroruskem jeziku je znan pridevnik »vodomutnyj«, ki pomeni 'kalen'. Ime prvotno domnevno označuje potok, ki kali (= moti) vodo, v katero se izliva.
J: Za izvor imena tega dela Ljubljane je več razlag:
- iz besede za 'zaščiteni listnati gozd, zlasti na zamočvirjenem zemljišču' in 'mlada vrba, ki raste iz vode' – slovensko »víti« izhaja iz slovanskega »vît'ъ«, kar pomeni 'viti, plesti, obračati, upogibati'. Če je ta domneva pravilna je ime prvotno pomenilo 'šibje, protje', morda 'mlad gozd';
- iz besede »Vit'ъ (domъ)« 'Vitovo domovanje',
- manj verjeten, vendar ne povsem izključen izvor iz izposojenke iz latinske besede »vīcus«, ki pomeni 'vas'.
K: Prvotno tožilnik množine občnega imena »kosez«, ki je bil naziv nižjih slovanskih plemičev. Po najverjetnejši razlagi je slovensko občno ime »kosędzъ« ali »kasędzъ« prevzeto iz langobardskega plemenskega imena Gausingi, ki je izpeljano iz langobardskega osebnega imena Gausus.
L: Del Ljubljane na desnem bregu Ljubljanice (na levem je kasneje nastalo naselje, ki je poimenovano po tem delu), katerega ime izhaja iz besede, ki pomeni 'preprosta topilnica železa in kovačnica'. Beseda ima latinski izvor, saj »officīna« pomeni 'delavnica, kovačnica, ognjišče'. Od tu se je razvila italijanska beseda »fucina« za 'topilnica, kovačnica'. Ker je bilo navadno takih topilnic v kraju več, se je uveljavila množinska oblika imena.
M: Poimenovano po priimku plemiške rodbine Codelli, ki se je v ta del Ljubljane priselila v 16. stoletju.
N: Ime je prevzeto iz nemškega imena, ki je tvorjeno iz starovisokonemškega občnega imena broil, ki pomeni 'zamočvirjen, z grmovjem porasel travnik'. Nemška beseda je kakor srednjeveško latinska brolium, brogilus, ki pomeni 'ograjen gaj, log ali gozd za lov na divje živali' prevzeta iz galske besede brogilus.
O: Nekdaj je tu stala kmetija z imenom, ki se je razvilo iz latinskega Johannes. Lahko bi rekli tudi 'pri Johannesu' (namig: Kakšna je francoska oblika imena?)
P: Tudi za ta del Ljubljane je več razlag. Spodaj sta dve, ki bi lahko označevali izvor imena tega dela Ljubljane:
- ime je izpeljano iz srednjeveške nemške besede »daz« za 'davek', ta pa iz italijanske »dazio«, ki pomeni 'carina, mitnina' oz. iz latinske besede »datio« za 'dajanje' – če je ta domneva pravilna, je ime označevalo zemljišče povezano z neko dajatvijo, ki pa je danes ne moremo več ugotoviti,
- druga možnost je, da se je ime razvilo iz »tъstъ (selo)«, kar bi vsebovalo pridevnik od »tást«.
R: Občnoimenski pomen besede »ježa« je 'manjše travnato pobočje med dvema ravninama v dolini'.
S: Vzpetina v Ljubljani, katere ime je izpeljano iz besede »gôl« za 'mlado drevesno deblo'. Ime je prvotno pomenilo 'mlad (bukov ali gabrov) gozd'.
Š: Ime tega dela Ljubljane je izpeljano iz besede »bъzovikъ« za 'bezgov gozd', kar je tvorjeno iz »bъzъ« za 'bezeg'.
T: Prvotno »Murve« je množinska oblika poimenovanja drevesa múrva 'Morus'.
Vir: Snoj, M., 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana, Založbi Modrijan in ZRC SAZU, 603 str.
Imena delov Ljubljane pretvorite v številke tako, da upoštevate slovensko abecedo in vsoto vrednosti črk skrčite na eno števko. Vmesne koordinate se nahajajo na:
N 46°05.(A+B+C+Č+D+E+F+G+H+I+J+K+L+M+N+O+P+R+S+Š+T)*B+(T+Š+S+G)
E 014°32.(A+B+C+Č+D+E+F+G+H+I+2*J+K+L+M+N+O+P+R+S+Š+T)+(A*C)
Dodatna pojasnila za delo na terenu so v geocheckerju.
S seboj na teren vzemite podatke, ki jih boste dobili, saj jih boste potrebovali, da boste prišli do končnih koordinat.
