Z izhodišča se preko planine sprehodimo do pastirske koče, katero obidemo po desni strani, tako da nadaljujemo v smeri Moličke planine in planine Polšak (po levi strani koče vodi pot čez Dolgo trato). Za kočo je pot sprva nekoliko težje sledljiva, a so nam v pomoč markacije, malo naprej pa se priključimo kolovozu, ki se s ceste na planini ravne odcepi na desnem ovinku. Ko stopimo na kolovoz nadaljujemo levo, po njem pa sprva hodimo brez večjih sprememb višine, nato pa se pričnemo zložno do zmerno vzpenjati.
Po nekaj minutah dosežemo neizrazito sedelce med Dleskovcem na levi in Smrekovcem na desni. Tu se nam z desne priključi še pot od konca ceste, mi pa nadaljujemo naravnost preko pašne ograje. Za pašno ograjo sledi kratko prečenje, nato pa prispemo na naslednje označeno razpotje, kjer nadaljujemo naravnost v smeri planine Polšak (levo Korošica, Molička planina, ob razpotju pa so oznake za Lučko kočo).
Čeprav je odcep označen, pa pot v nadaljevanju ni več markirana, izjema so občasne neuradne oznake z rdečo črto. Po kratkem začetnem vzponu se pot položi, nato pa se nekaj časa lahkotno spušča, v nadaljevanju pa preči pobočja proti desni. Ko se prečenje konča, dosežemo neizrazito dolinico, kjer se v desno odcepi pot k bližnji lovski koči, mi pa nadaljujemo levo ter se vzpenjamo po dolinici, kjer nas pot vodi mimo vodnega zajetja.
Po prijetni dolinici, obdanimi z redkim macesnovim gozdom se rahlo do zmerno vzpenjamo, nato pa že po nekaj minutah dosežemo planino Polšak, sredi katere se nahaja novejša pastirska koča (stara je pogorela). Od koče nadaljujemo nekoliko desno (smer sever), nato pa se vrnemo v redek macesnov gozd, pot pa nas po nekaj minutah pripelje do lesenega korita z vodo, kjer običajno voda teče zelo počasi, saj gre za manjši izvir.
Med lahkotnim vzponom se macesnom pridruži še ruševje, mi pa nekoliko višje, na manjši travnati izravnavi prispemo na razpotje, kjer nadaljujemo po levi poti (desna pot vodi na Križevnik, le ta pa je od razpotja oddaljen približno 30 minut). Od tu naprej pot zavije še nekoliko bolj v levo, macesne ob poti pa vse bolj zamenjuje ruševje, a je pot ves čas lepo sledljiva in prehodna. Po krajšem prečenju dosežemo travnat del, kjer je več kupov požaganega ruševja ter domiselna manjša klopca.
Z omenjenega dela se nam odpre lep pogled proti Dleskovcu, Velikemu vrhu in Veliki Zelenici, pot pa se vrne v pas ruševja, skozi katerega se nadaljuje prečenje. Čez nekaj časa se prečenje konča, pot pa se prične strmeje vzpenjati in občasno tudi izgubljati, a z nekaj pazljivosti ji je moč slediti.
Višje postane pot na nekaj krajših odsekih bolj kamnita in postopno spet manj strma. Ko se pot povsem položi, se v desno odpre razmeroma lep prehod proti vrhu Moličke do koder je še 15min.
.