Pravi ali domači kostanj najdemo skoraj po vsej Sloveniji z izjemo Koroške. Raste do nadmorske višine približno 800 m. Pomemben je predvsem zaradi plodov, ki so imeli v preteklosti velik pomen v prehrani.
Pravi kostanj zraste do 35 m visoko in doseže premer do 3 m. Skorja je v mladosti srebrno siva in gladka. Listi so dolgi do 30 cm in spodaj svetlejši. So nazobčani. Cveti junija in v začetku julija, plodovi dozorijo oktobra. Nabiranje kostanja po gozdovih je prijetno opravilo, ki se ga radi lotijo vsi: otroci in odrasli. Brskanje pod kostanjevi drevesi za debelimi plodovi je sproščujoče in je lahko prijetna oblika druženja.
Plodovi se uporabljajo v prehrani. Eno odraslo drevo v povprečju obrodi od 100 do 200 kg kostanja. Kostanj je imel v prehrani ljudi vedno pomembno vlogo. Že stari Grki in Etruščani so ga pospešeno sadili in uživali njegove plodove. Pravi kostanj je izgubil pomen v prehrani šele z uvedbo krompirja in koruze, sicer pa je pogosto pomagal preganjati lakoto. Listje pa ima tudi nekatere zdravilne lastnosti.
Energijska vrednost kostanjevih plodov znaša okoli 820 kJ (200 kcal) na 100 gramov olupljenih plodov. V 100 gramih plodov je okoli 44 gramov ogljikovih hidratov (od tega 11 gramov sladkorja), 1,3 grama maščob in 1,6 grama beljakovin. Drugo predstavlja večinoma voda. Kostanj ne vsebuje holesterola in glutena. Bogat je z nekaterimi vitamini: C, B1, B3, B6 in B9. Priprava kostanja
Kostanj lahko jemo surov. Pred zaužitjem mu odstranimo zunanjo trdo lupino in mehko notranjo, ki se trdno prijema jedra. Pri tem si pomagamo z nožem. Surov kostanj ima značilen oster okus, ki ne bo všeč vsakemu.
Drevo je dokaj mlado zato bodite previdni pri plezanju in pazite na svojo varnost. Pazite pa lahko tudi na to, da drevesa ne boste poškodovali in polomili manjših vej.
Spoštujete naravo
