Opis: Neasfaltirana pot Italijanka je bila zgrajena v letih okupacije Ljubljane. Še danes nas vodi od Hrušice in čez Golovec do Galjevice. Zgrajena je bila za
nadzor nad okupirano Ljubljano. Če boste pot začeli v Hrušici, boste lahko opazili, da je bila pot sprav načrtovana tako, da bi se vzpenjala strmo v hrib. To jim ni uspelo in morali so začeti znova. Pot so gradili italijanski strokovnjaki, italijanski vojaki in tudi "
totovci". Totovci so bili tukajšnji domačini, ki so morali graditi to cesto. Delali so tudi od
8 do 9 ur dnevno in za delo so dobili le skromno plačilo. S tem, ko so domačini gradili Italijanko, je imela Italijanska vojska
nadzor, da kdo izmed totovcev ne bi odšel med partizane.
Če koga izmed totovcev kakšen dan ni bilo na delo, so začeli iskalno akcijo. Če so ga našli bolnega doma je bilo v redu, če pa ga ni bilo doma, so nadaljevali z iskanjem. Med Golovcem in Galjevico je bilo postavljenih 7 karavel. To so bili neke vrste bunkerji, ki so služili vojakom, ki so varovali mejo. Večinoma so bile zgrajene iz lesa. Dandanes ostankov ne najdemo več, ve pa se kje so bile postavljene. Ena izmed njih je bila postavljena 200 m pred zakladom v smeri Galjevice. Tam je sedaj neke vrste počivališče.
Ko so boste sprehajali po poti , boste opazili, da so drevesa, ki jih danes lahko vidimo "mlada". Lastniki teh gozdov, so dobili ukaz, da morajo posekati vsa drevesa, ki so od poti oddaljena 50m. S tem so povečali vidljivost. Če je imel lastnik zemljo na drugi strani meje, je moral iti vse do Rakovnika, kjer je lahko prečkal mejo, posekal svoj gozd in se je moral nato zopet vrniti preko Rakovnika do doma, kar je bil za lastnike Golovca velik ovinek. Italijanka je bila pred osamosvojitvijo Slovenije obnovljena. Bili so skopani vodni jarki, postavljene cevi pod ceste za odtok vode.
Italijanka je danes prevozna z avtomobilom, vendar priporočam, da zaklad poiščete peš ali s kolesom.