Obvozna proga VI: Viadukt / BONUS Mystery Cache
Obvozna proga VI: Viadukt / BONUS
-
Difficulty:
-
-
Terrain:
-
Size:  (small)
Please note Use of geocaching.com services is subject to the terms and conditions
in our disclaimer.
Ce želite najti ta zaklad morate poiskati naslednje
zaklade:
- GC39V0W: Obvozna proga V: Klancina
- GC3AG19: Obvozna proga VII: Opazovalni stolp
- GC39W6R: Obvozna proga IV: Ovinek na progi
Koordinate so N46 0A.BCD E14 EF.GHI. Neznanke so na dnevnikih
zgornjih zakladov.
If you would like to find this cache, you have to find next
caches:
- GC39V0W: Obvozna proga V: Klancina
- GC3AG19: Obvozna proga VII: Opazovalni stolp
- GC39W6R: Obvozna proga IV: Ovinek na progi
Coordinates are: N46 0A.BCD E14 EF.GHI. Variables are written on
the logbooks.
[SLO] Tukaj se je ohranil betonski del viadukta oz. podvoza, ki je
bil namenjen izven-nivojskemu križanju ceste in
železnice
[EN] Here is kept the concrete bridge, which was a multilevel
crossing of a railway and road.
Železniška proga Vižmarje - Crnuce - Laze je
nekdanja ljubljanska severna železniška obvoznica, ki
je obratovala v casu nemške okupacije med letoma 1942 in
1945.
Ko so med 2. svetovno vojno sile osi zasedle Jugoslavijo, je vecji
del Ljubljane pripadel Italiji, severna predmestja pa Tretjemu
rajhu. To je pomenilo tudi, da so se proge iz Jesenic, Kamnika in
Zidanega Mosta, ki so vecidel vodile po ozemlju pod nemško
zasedbo, stikale v Ljubljani pod italijansko zasedbo. Kljub
sporazumu o železniškem prometu cez prehode v Bohinjski
Bistrici, Vižmarjah in Crnucah, ki sta ga okupacijski sili
sklenili 4. novembra 1941 in 20. decembra istega leta dopolnili, so
se Nemci zaradi bojazni pred dolgotrajnimi italijanskimi carinskimi
postopki odlocili »svoje« dele prek omenjenih prog povezati s t.i.
Obvozno progo. Obenem so ljubljanska severna predmestja povezali
tudi s cestami (del te cestne obvoznice predstavlja Obvozna cesta,
še danes znana tudi kot Nemška cesta).
Glavni mejni prehod je bil na postaji Vižmarje, ki so jo
razširili in postavili dodatne barake za obmejne in carinske
službe. Hkrati so v Crnucah na mestu postajališca
zgradili postajo. Delovno silo so si zagotovili s propagandno
akcijo »pravica do dela«. Moški, ki so zaradi razmejitve
izgubili delo, so se tako morali zglasiti na uradu za delo, ki jih
je lahko brez njihove privolitve poslal delat kamorkoli.
Zahodni del trase med Vižmarjami in Crnucami je bil odprt 5.
oktobra 1942, daljši vzhodni del od Crnuc do Laz pa 15.
avgusta 1943. 18.035 km dolga proga je bila enotirna, vendar je bil
spodnji ustroj grajen tudi za morebitni drugi tir. Najvecja
dopustna hitrost je bila 100 km/h, najmanjši krivinski radij
je znašal 550m, najvecji vzpon pa 6,5‰. Ob
novozgrajeni progi so postavili še železniško
postajo Bericevo (nemško Förtschach) in nedalec od nje
še nakladališce. Promet na progi je bil ustavljen 8.
maja 1945, takoj po nemškem umiku iz Ljubljane. Najprej je
bil demontiran vzhodni del, kjer je ostal le industrijski tir od
Crnuc do industrijske cone ob Brncicevi cesti. Preostali tiri so
bili prepeljani v Bosno, kjer se je udarniško gradila proga
med Brckom in Banovici. Odsek med Vižmarjami in Klecami pri
Savljah je nekaj casa služil kot industrijski tir za potrebe
Gradisove gramoznice, preostanek trase do Crnuc pa kot
»parkirišce« za pokvarjene vagone. Do leta 1947 so
odmontirali tudi zahodni del proge in gramoz odpeljali na
gradbišce proge med Dutovljami in Sežano.
Komaj je proga bila demontirana, so leta 1948 priceli
razmišljati o ureditvi ljubljanskega
železniškega vozlišca. Predvidena je bila obnova
te proge ter njen 9 km dolg podaljšek od Vižmarij do
Vica. Ker so obvoznico priceli graditi med pripravami na V. kongres
KPJ, so jo poimenovali »Proga V. kongresa«. Leta 1949 so vsa dela
nenadoma ustavili in jih niso vec nadaljevali.
[EN] Railway Vižmarje - Crnuce - Laze was a former Ljubljana
northern railway bypass, which was in operation during the German
occupation between 1942 until 1945.
When the second World War II Axis powers occupied Yugoslavia, most
of the Ljubljana belonged to Italy, the northern suburbs of the
Third Reich. This also meant that the routes from Jesenice, Kamnik
and Zidani Most, which were mostly on the territory under German
occupation were connected in Ljubljana under the Italian
occupation. Despite agreement over the railway crossings in
Bohinjska Bistrica, Crnuce and Vižmarje, the Germans had fear
of lengthy Italian customs procedures and decided to connect
"their" parts of the aforementioned routes with ”Northern
railway bypass”. At the same time Germans also connected
northern suburbs of Ljubljana with roads (part of a ring road
bypass roads, today known as the Nemška-Obvozna road).
The main railway border crossing was at the station Vižmarje,
which was further expanded and in surrounding barracks for the
border and customs services were built. At the same time in Crnuce
a bigger the station was built.
The western part of the route between Vižmarje and Crnuce was
opened on 5. October 1942, longer-eastern part from Crnuce to Laze
was opened on 15. August 1943. 18,035 km long railway was single
track, but the substructure was built for any possible second
track. The maximum permissible speed was 100 km / h, minimum bend
radius was 550m, the largest rise is 6.5 ‰. At the newly
built railway also new station Bericevo (German Förtschach) was
built. Traffic on route was discontinued on 8th May 1945,
immediately after the German withdrawal from Ljubljana. Eastern
part was dismantled first, where only railway to the industrial
zone Crnuce at Brncicevi road remained. The remaining tracks were
transported to Bosnia, where the line between building Brcko and
Banovic was built. Western part between Vižmarje and Klece
some time served as a railway for the Gradis gravel, the remainder
of the route to Crnuce as a "parking lot" for defective wagons.
Until 1947, the western part of dismantled and the gravel was taken
to the construction site of the railway between Sežana and
Dutovlje.
Hardly a line was dismantled; in 1948 they started thinking about
the Ljubljana railway hub. Renewal of this line and also its 9 km
long extension from Vižmarij to Vic was foreseen. Since the
west railway bypass was started to build-up in the time of Fifth
Congress of the Communist Party of Yugoslavia, it was called "Route
of Fifth Congress ". In 1949, suddenly they stopped all works and
work was never continued.
Oglejte si tudi/ Check also:
Obvozna proga I: Medenska
cesta
Obvozna proga II: Postaja
Vizmarje
Obvozna proga III: Slepi tir
Sentvid
Obvozna proga IV: Ovinek na
progi
Obvozna proga V:
Klancina
Obvozna proga VI:
Viadukt
Obvozna proga VII: Opazovalni
stolp
Obvozna proga VIII: Odcep proge
Crnuce
Obvozna proga IX: Postaja
Crnuce
Obvozna proga X: Nadvoz
Brinje
Obvozna proga XI: Postaja
Bericevo
Obvozna proga XII: Most cez
Mlinscico
Obvozna proga XIII: Postaja
Laze
Obvozna proga XIV:
Okretnica
Obvozna proga XV:
Proga
Additional Hints
(Decrypt)
orgba/pbapergr