Večstopenjski zaklad je postavljen na krožni poti, zato je vseeno v kateri smeri se ga lotite. Med reševanjem tega zaklada boste spotoma šli tudi mimo preostalih zakladov. Celotna pot je dolga približno 12 km za kar boste porabili vsaj 4 ure. Na poti se srečamo s čudovito naravo in njenimi stvaritvami ter izjemno kulturno zakladnico, značilno za celoten kraški prostor. Apnenčasta tla, dež, burja in vpliv Mediterana so omogočili nastanek kamnitega gozda, v katerem z malo domišljije lahko srečamo glavo velikana ali pa zmaja. S pomočjo človeka pa so nastali kali za napajanje živine, suhi zidovi in pastirske hiške. Zato naj se vam ne mudi preveč naprej. Vzemite si dovolj časa za vedoželjno raziskovanje in uživajnje v kamnitem svetu unikatnih skulptur.
Malokje drugje boste na enem mestu našli toliko tipičnih kraških pojavov, kot prav tu. Park Živi muzej Krasa meri prek 700 hektarov in se razteza med Sežano, Lipico in nekdanjo slovensko-italijansko mejo, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana–Bazovica. Območje je bilo skoraj pol stoletja zaprto za javnost, danes pa vključuje 20 kilometrov tematskih čezmejnih kolesarskih in pohodniških poti. Muzej na prostem prikazuje dediščino, ki je zaradi bližine meje ostala skoraj nedotaknjena vse od konca druge svetovne vojne. Glavna žila Živega muzeja Krasa pelje po stari bazoviški cesti.
Površinske oblike apnenca oziroma tipični kraški pojavi tega območja imajo posebna imena, kot so žlebiči, škraplje-škrapljišča, škaune, kamnite mize in gobe, osamelci in griže. Druge, večje oblike kraškega površja, so plitve dolinice in globlje doline, ki so okrogle, skledaste, razpotegnjene ali stopničaste oblike. Bolj globoke, strme in kotlaste oblike dolin z ozkim dnom so vrtače, globlje in obsežnejše od vrtač pa udorne doline. Te so nastajale pred sto tisočletji (v mljašem pleistocenu) z dolgotrajnim rušenjem stropov nad podzemnimi votlinami.
Narava je ustvarila neštete geomorfološke oblike, ki so postale sinonim za kraške pojave in dale osnovo krasoslovju kot znanstveni vedi. Vzrok za nastanek kraškega reliefa je topnost apnenca ob kemičnem delovanju vode, CO2 in organskih kislin.
Območje Krasa je brez površinskih voda. Vodotoki so poniknili v votlo podzemlje, kjer so s poglabljanjem in spreminjanjem svojih smeri oblikovali številne jame. Jame na Krasu so bogate z različnimi sigovimi tvorbami, v njih pa najdemo tudi različne skalne oblike in sedimente (predvsem jamske ilovice). Vodni tokovi se v nekaterih jamah pretakajo tudi danes.
Avtohtono kraško rastlinje se že tisočletja upira burji in suši na plitvih kraških tleh. Biotsko raznolikost sestavlja submediteransko rastlinstvo z ilirskimi kserofilnimi vrstami in srednjeevropskim rastlinstvom.
Območje parka je tudi dom številnih živalskih vrst.
Kal
Kraševcem so bili kali in štirne stoletja edini vir vode. Služili so za pitno vodo, gospodinjstvo in živino. Za ureditev kalov so izrabili naravne kotanje. Zravnali so pobočje in poglobili dno. Na zemeljsko podlago so kot tesnilo položili in stlačili do 20 cm debelo plast ilovice, ki so jo na pobočjih zaščitili s kamnito oblogo (škrlami). Ob napajanju je živina s svojo težo tlačila kamnito podlago, tako pa je ilovica ohranjala vlago in tesnjenje. Ob kalih so se vaščani srečevali in kramljali, pozimi so se otroci na ledu tudi drsali. Kale so urejali tudi za naravno pridobivanje ledu. Pozimi so sekali led in ga hranili v posebej grajenih objektih – ledenicah. Poleti so led z vozovi vozili v Trst.
Pastirko zaklonišče in pastirska hiša - šiška
To so prave male mojstrovine iz kamna, brez veziva ali drugih materialov. Kljub temu imajo te hiške trdne zidove in strehe, ki so nekoč nudile zavetje predvsem pastirjem, pa tudi poljedelcem in kamnosekom. V manjših hiškah je prostora za dve do tri osebe, v večjih pa celo za sedem. Največ hišk je bilo zgrajenih na pašnikih, zato jih danes imenujemo pastirske hiške. Hiške, ki so pastirjem nudile zavetje pred burjo in dežjem, so gradili kot samostoječe ali prislonjene ob velike stene oziroma suhe zidove. V okolici vasi Lokve so poimenovane kot šiške. Danes je na klasičnem Krasu ohranjenih okoli 400 hišk, ki so bile večinoma zgrajene v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Na poti lahko srečamo večje število pastirskih kamnitih hišk in zaklonišč. Niso vsa označena, a budno oko jih zlahka opazi iz poti.
Napoleonov hrast
Več kot 200 let staro drevo pri italijanski Gropadi stoji na sredini križišča treh starih cest, ki so nekoč povezovale sosednje kraje Bazovico, Sežano in Orlek. Že ime zgovorno priča o visoki starosti, saj naj bi k hrastu svoje konje privezovali že Napoleonovi vojaki. Če boste ob njem srečali ljudi, ki objemajo njegovo deblo, ne bodite preveč presenečeni. Poskusite še sami, saj poznajo domačini v bližnji Gropadi pri Bazovici kar precej zgodb o njegovi čudežni oziroma zdravilni moči. Zanimivo izkušnjo o zdravilnem ali svetem hrastu v svoji knjigi V soju mesečine – Ustno izročilo Lokve, Prelož in bližnje okolice opisuje Boris Čok. »Že dosti nazaj se je stari gropajski očak počutil grozno slabo in je šel od doma malo na zrak, da naredi obhod po vasi,« piše. »Prišel je na konec vasi in zagledal njihov zelo, zelo star hrast. Pa si je rekel: 'Če že moram umreti, potlej naj umrem pod tem našim hrastom.' Sedel je na tla h koreninam ter se z glavo in hrbtom naslonil na deblo. Malo je zadremal in čez nekaj časa je začutil čudno ščemenje po vsem telesu. Slabo počutje je izginilo, v telo se mu je vrnila moč.« Ljudi, ki so omagali, so svojci na dvokolesnicah in vozovih vozili v Gropado pod hrast. »Vsi so si opomogli,« pravi Čok. »To je postalo sveto drevo in marsikdo si je odtrgal manjšo vejico ter jo nesel domov. Zataknil jo je tja, kjer je sumil, da so na delu temne sile. Hrast v Gropadi še stoji, toda odkar so zdravniki in zdravila, mladi ne hodijo več k drevesu. Pravijo pa, da še vedno pomaga s svojo čudežno energijo.«
Stara Orleška smodnišnica (Orleška polverjera)
Smodnišnica se nahaja med cesto Bazovica-Sežana in vasjo Orlek ter v bližini Golokratne jame. Zgrajena je bila med italijansko ukupacijo. Njihova vojska je med letoma 1934 in 1935 sredi kraške gmajne postavila skladišča za različno razstrelivo in vojaško tehniko. Med domačini je dobilo ime Orleška polverjera. Približno 5 ha zemljišča je bilo strogo zastraženih in skrbno ograjenih z betonskim zidom in mrežo. Od osmih stražnih stolpov jih je danes ohranjenih pet, ohranjeni so tudi vhodni strebri. V smodnišnici je bilo večje število objektov: skladišča, uprava, stražarnica, odprti bazeni »vaške« in vodnjaki. Skladišča so bila locirana v tri do štiri metre globoke jarke, ki so bili na površini obdani z nasipi iz kamenja in zemlje.
Po kapitulaciji Italije je smodnišnico prevzela nemška vojska, po koncu 2. svetovne vojne pa anglo-ameriška vojaška uprava, delujoča na območju Krasa od 12. junija 1945 do 15. septembra 1947. Danes je v treh nekdanjih smodnišnicah nameščena trim oprema za telovadbo.
- - - - - - - - - - - - - - - -
Točke kjer se ustavite in rešite naloge:
N45°41.214 E013°50.810
A = Koliko kalov je na fotografijah info table (preberi opis pod sliko)?
N45°41.119 E013°51.301
B = četrta števka v letnici postavitve je?
N45°40.958 E013°51.875
C = Preberi opis na info tabli... koliko je bilo vseh objektov v smodnišnici?
N45°40.138 E013°51.778
D = Na smerokazih poišči koliko kilometrov ja do Gropade (zaokroži na celo število).
N45°40.674 E013°51.219
E = Mesec postavitve hiške je?
F = Četrta števka v letnici postavitve je?
N45°40.773 E013°51.264
G = Koliko je število črk v zgornjih dveh besedah na kamnitem podstavku?
- - - - - - - - - - - - - - - -
Končno točko izračunajte po formuli (kontrolna vsota A+B+...+G = 60):
N45°(C+G).((G-A)*G)+F
E013°((A+B)*E).(G+D)*E*(A+B+D)+A+E
(ENG): Points where you stop and solve the tasks:
N45°41.214 E013°50.810
A = Look at the info board, how many ponds are there in the photos (read the descriptions below the picture)?
N45°41.119 E013°51.301
B = What is the fourth digit in the year of building?
N45°40.958 E013°51.875
C = Read the description on the info board... how many buildings were there in the powder magazine.
N45°40.138 E013°51.778
D = On the signpost, find how many kilometers it is to Gropada (round to a whole number).
N45°40.674 E013°51.219
E = The month of building the house is?
F = What is the fourth digit in the year of building?
N45°40.773 E013°51.264
G = Number of letters in the top two words on the stone plinth.
- - - - - - - - - - - - - - - -
Calculate the endpoint using the formula (checksum A+B+...+G = 60):
N45°(C+G).((G-A)*G)+F
E013°((A+B)*E).(G+D)*E*(A+B+D)+A+E
(IT): Punti in cui ti fermi e risolvi compiti:
N45°41.214 E013°50.810
A = Guarda la scheda informativa, quanti stagni ci sono nelle foto (leggi le descrizioni sotto l'immagine)?
N45°41.119 E013°51.301
B = Qual è la quarta cifra dell'anno di costruzione?
N45°40.958 E013°51.875
C = Leggi la descrizione sulla scheda informativa... quanti edifici c'erano nella polveriera.
N45°40.138 E013°51.778
D = Trova sul cartello quanti chilometri ci sono fino a Gropada (arrotondare a un numero intero).
N45°40.674 E013°51.219
E = Il mese di costruzione della casa è?
F = Qual è la quarta cifra dell'anno di costruzione?
N45°40.773 E013°51.264
G = Numero di lettere nelle prime due parole sul piedistallo di pietra.
- - - - - - - - - - - - - - - -
Calcolare il punto finale utilizzando la formula (checksum A+B+...+G = 60):
N45°(C+G).((G-A)*G)+F
E013°((A+B)*E).(G+D)*E*(A+B+D)+A+E
Info:
- Živi muzej Krasa, Wikipedia.org (https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDivi_muzej_Krasa)
- Živi muzej Krasa, Wikiloc.com Živi muzeja Krasa/ Karst Living Museum, Wikiloc.com
- Sveti Napoleonov hrast na cesti brez avtov; Primož Hieng; Slovenske novice