Na severnem pobočju Donače gore je gozd v izmeri 37,60 ha, ki je od leta 1965 zaščiten kot rezervat (Uradni list LRS 3/65). V njem se ne izvajajo nobeni ukrepi, kar seveda pomeni, da je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Zato se imenuje pragozd. In če pogledate navzgor po pobočju, boste opazili veliko podrtih dreves, ki ležijo križem-kražem. Prepuščena so naravnemu razkroju, na njihovem dosedanjem prostoru (=vrzel) pa zraste, kar zraste. Ta proces analizira Andrej Hajšek v diplomskem delu Zgradba in razvojna dinamika pragozdnega rezervata Donačka gora. V povzetku tudi navaja, da se v nastalih vrzelih intenzivno pomlajuje predvsem bukev, ki je prevladujoča drevesna vrsta v podmladku. Zaradi male potrebe po svetlobi za rast dobro izrablja malopovršinke motnje in ob dodatnem širjenju vrzeli izkorišča svojo tekmovalno moč pred drugimi vrstami. Ostale, bolj svetloljubne vrste, kot so gorski javor, gorski brest in črni javor, za rast izrabljajo le nekatere večje vrzeli, ki so enkratnega nastanka, vendar se jih v gornjo plast prebije zelo malo, saj je tudi v večjih vrzelih bukev zaradi podrastkov in številčnosti konkurenčnejša. Delež bukve v podrastu je znašal 89%, 5% je bilo gorskega javorja, 2% je predstavljal gorski brest, ostale 4% pa druge drevesne vrste. Konec citata.
IZ Opisa gozda na odseku 043D, ki meri 30,35 ha, je razviden sestav drevesnih vrst: bukev 90%, gorski javor 3%, češnja 2%, ostrolistni javor 2%, hrast graden 1%, gorski brest 1%, mokovec 1%.
Še nekaj zanimivih podatkov iz tega gozdarskega lista: lega: severna, naklon 37°, 15% kamnitih površin in 25% skalnatih.
Lesna zaloga: 681m^3 /ha.
Za pomoč se zahvaljujem g. Borislavu Klemenčiču, u.d.i.g., vodja krajevne enote Haloze.