Cache: you will visit 24 locations with 26 wells or fountains. All wells are freely accessible, except in the City Hall and the Castle Yard, where they are open between 8 am and 8 pm, and until 10 pm in the summer months - admission is free. In winter some of the wells and fountains will be covered and protected, so in winter the cache is not accessible. You will need at least two hours to visit all locations.
Descriptions of wells and fountains will be translated soon. Questions in the WP are in English.
Hint: A minor counting error does not significantly affect the result, with the hint it should not be too difficult.
Vodnjak na Novem trgu /Fountain on Novi trg (foto: Emahana)
Ljubljanski vodnjaki in fontane so v mestnem jedru prisotni že od njenega nastanka, saj so bili pomembni za razvoj mesta kot takega, za oskrbo ljudi z vodo. Starejši vodnjaki in vodovodi do njih so bili znani v antični Emoni, od njenega nastanka in vse do 5. stol. Antične vodovode so uporabljali še v srednjem veku.
Ljubljana ima nad 40 delujočih vodnjakov v ožjem jedru mesta. Redki med njimi imajo danes le funkcionalno vlogo oskrbe z vodo. Večina jih krasi trge in parke in imajo izrazito kulturno-zgodovinsko ozadje ter vlogo prostorske dekoracije. Odlikuje jih precejšnja likovna vrednost.
Vseh delujočih vodnjakov, fontan, ostankov vodnjakov, za okras uporabljanih kamnitih obodov ali šap vodnjakov, pitnikov in vodnih zrcal je v Ljubljani, znotraj avtocestnega obroča, nad 90, vendar niso vsi prosto dostopni.
Zaklad: obiskali boste 24 lokacij na katerih se nahaja 26 vodnjakov oziroma fontan. Vsi vodnjaki so prosto dostopni, razen v Mestni hiši in na Grajskem dvorišču, kjer imajo odprto med 8. in 20. uro, v poletnih mesecih pa do 22. ure - vstop je prost. V zimskim času so nekateri izmed vodnjakov pokriti in zaščiteni, zato v zimskem času zaklad ni dosegljiv. Za obisk vseh lokacij boste potrebovali najmanj dve uri.
N46°02.804 E014°30.406
Originalni kip Herkulovega vodnjaka stoji v preddverju Mestne hiše, njegovo kopijo pa je v letu 1991 pred Stiškim dvorcem na Starem trgu ob svoji stoletnici postavil mestni vodovod. Stari podstavek, visok 91cm, predstavlja deblo v obliki vaze. Ob deblu stojijo štirje delfini. Na vrhu vodnjaka stoji 150cm visok kip Herkula. Antični junak vihti v desnici kij, z levico tišči k tlom glavo pošasti (Geriona) z rožičkom na odprtem gobcu.
A = Okoli vodnjaka sta na tleh dve spominski plošči. Na eni od njiju je del pesmi slovenskega pesnika po imenu Janez. Število črk pesnikovega priimka?
N46°02.750 E014°30.448
Baročni kamniti vodnjak na Levstikovem trgu - današnji videz je Levstikov trg dobil v letih 1926-27, ko ga je preuredil Jože Plečnik. V prednjem delu stoji Marijin steber, s kipom svetnice, odlitim med 1681-82, delo salzburškega kiparja Wolfa Weisskirchnerja (trenutno kip restavrirajo). Na mejo med strogo urejenim delom parka in drevjem v njegovem ozadju, ki simbolizira podobo narave, je postavil baročni kamniti vodnjak.
B = Ali je na vodnjaku mogoče opaziti fosilne ostanke življenja?
- da --> B = 107
- ne --> B = 63
N46°02.764 E014°30.512
Stenski vodnjak je v steno vzidan baročni vodnjak in se nahaja pod zvonikom cerkve Sv. Florjana. Vodnjak je iz leta 1780 in je bil najprej prizidan k zahodni steni redute na Gornjem trgu. Leta 1862 so kamniti del vodnjaka preselili k cerkvi sv. Florijana, kjer stoji še danes. K vodnjaku s treh strani vodijo stopnice. Na četrti stopnici, ki služi kot nekakšen podstavek, stoji čašasta skodela, vanjo pa se steka voda iz ust moške glave, pritrjene pod školjčno lupino. Nad moško glavo je izklesan latinski napis »Glejte, voda! Za pitje jo župan ponuja.«. Vodnjak je bil zaradi dotrajane instalacije več let v okvari in je tako predstavljal zgolj »presahel« spomenik na fasadi cerkve. V septembru 2011 je bil vodnjak ponovno oživljen.
C = Število črk zadnje besede v posvetilu?
N46°02.803 E014°30.567
Rabljev vodnjak - poklic rablja je bil nujni in sestavni del novoveške družbe, vendar je veljal za nečastnega, rabelj pa za človeka, ki so se mu ljudje raje na daleč izognili, kot da bi ga srečali. Da bi ga mestne oblasti čim bolj umaknile izpred oči meščanov, so mu novo domovanje našle na današnji Sodarski stezi, ki je v tistem času veljala za odročen in neugleden mestni predel. Ker z rabljem nihče ni želel zajemati vode iz istega vira, je skupaj s hišo dobil tudi svoj vodni izvir. Pred tem je stanoval v še bolj odmaknjeni soseski med Grajskim gričem in Golovcem, vendar se je moral leta 1772, ko se je začela gradnja Grubarjevega kanala, preseliti. Rabljeva hiša naj bi bila porušena leta 1809 ob spopadih Francozov in Avstrijcev.
D = Nad vhodnimi vrati v vodnjak je v steno vklesan napis. Ali napis vsebuje črko P? (Če je potrebno malce odmaknite bršljan.)
- da --> D = 152
- ne --> D = 76
N46°02.892 E014°30.565
V skromni hišici pred Ljubljanskim gradom je skrit grajski vodnjak s pohodnim gonilnim kolesom. V času delovanja se je vodnjak polnil s talno vodo, ki se je nabirala v kamninski gubi Grajskega griča. V drugi polovici 15. stol., ko je Friderik III. Habsburški postavljal grad v današnjem obsegu, so na tem mestu nasuli hrib Lipnik, da so omogočili skoraj horizontalen dostop prek dvižnega mostu v Peterokotni stolp in v grad. Med preurejanjem gradu v Kaznilnico v začetku 19. stol. so visoki vhod v Peterokotnem stolpu opustili in prebili nov dostop v jugovzhodnem kotu gradu, ki še danes služi kot glavni vhod v grajsko jedro. Za novi dostop so morali zasuti precejšen del grajskega obrambnega jarka. Tako so nasuti Lipnik začeli spet odkopavati in pri tem naleteli na star vodnjak. V času ko je bil Ljubljanski grad popolnoma preurejen za namen Kaznilnice in ko so na tem mestu odkrili vodnjak, naj bi za očiščenje le-tega zadolžili dva kaznjenca. Obljubljeno jima je bilo, da bosta izpuščena, ko prideta do vode. Po legendi naj bi eden od njiju po 18 letih dela umrl. Drugi naj bi imel več sreče, saj naj bi se kmalu po smrti sotrpina dokopal do vode in bil nato izpuščen na svobodo.
Znotraj hišice je v sredini trebušasta kamnita krona, nad njo pa vitel za dve vedri. V letu 1915 so izmerili, da ima jašek premer 1,50 m in sega z dnom 58 m globoko. Dviganje vode iz takšne globine je težko, zato so ob vitlu postavili gonilno kolo, v katerega so vstopali ljudje in ga premikali s svojo težo. Z manjšimi popravili zaradi dotrajanosti lesa naj bi to bilo isto kolo, ki ga vidimo nad vodnjakom še danes. Ob notranjih stenah hišice so sezidane klopi. Tam so prebivalci Grajskega griča, ki v svojih domovih niso imeli lastnih vodnjakov, čakali, da kaznjenci dvignejo polna vedra iz globine.
E = Poiščite okrogel znak (spomenik lokalnega pomena) ob vratih. Številka zapisana ob EID je?
N46°02.929 E014°30.525
Vodni zbiralnik na dvorišču je kakih 40 cm privzdignjen kvadratni plato ob robu z novo kamnito krono in označuje prvi vodni zbiralnik znotraj grajskega obzidja. Če se po stopnicah ob južnem vogalu spustimo na malo teraso pred grajsko kavarno, vidimo, da je le zgornji del zidu, ki oklepa cisterno, zidan pravilno, medtem ko je zid spodnjega dela precej debelejši in zgrajen nepravilno. Zid je debel približno 1,20 m, na njem lahko vidimo, da je bila apneni malti primešana zmleta opeka, ki v vlagi nabrekne in še bolj tesni. Takšno tehniko gradnje so poznali že v antiki. Notranje opečne stene so v več slojih fino obdelane z ometom, ki mu je za vodotesnost dodan še opečni prah. Stranice so v notranjosti dolge pribl. 6,5 m, dobre 3 m nad tlemi se začenja banjasti obok; koristna prostornina zbiralnika je znašala približno 120 m3 . Prvotni obok je bil sicer nekoliko višji, a so ga znižali, ko so v drugi kaznilniški fazi, v drugi polovici 19. stol., izravnavali dvorišče. Vsakih nekaj vrst so opeke v oboku malo razmaknjene, tako da se tvorijo kvadratne odprtine 6 cm x 6 cm, skozi katere kaplja voda. Kvadratne odprtine so v spodnjih treh vrstah sezidane tako, da je spodnja opeka za polovico izmaknjena in tvori odkapni nos. Dno cisterne je gladko in z vseh robov poševno pada proti sredinski kvadratni poglobitvi. Na njenih robovih so ohranjeni prepoznavni sledovi tečajev ali nosilcev železne rešetke, ki je vdolbino pokrivala, da z vedri ne bi zadevali v usedlino in kalili vode.
F = V bližini zbiralnika poiščite označevalno ploščico. V katero stoletje datira vodni zbiralnik?
N46°02.919 E014°30.528
Vodnjak pred peterokotnim stolpom - kmalu po tem, ko so sredi 60. let 20. stol. na Ljubljanskem gradu stekla prva raziskovalna in obnovitvena dela, se je iz debelih nasutij ob južnem robu grajskega dvorišča pred Peterokotnim stolpom pojavil dotlej nepoznan vodnjak. Konservatorji so takoj podvomili, da bi bil sploh kdaj zares v uporabi oziroma vsaj ne v obdobju, ko je skozi Peterokotni stolp potekal glavni promet v grad in iz njega. Zdaj na obstoj vodnjaka v podzemlju opozarja kamnit venec v pohodni ravnini dvoriščnih tal.
Glede na grobo strukturo svoje zunanjosti je lahko nastal le tako, da so v teren najprej izkopali globoko navpično luknjo in jo nato z notranje strani obložili s kamni. Vendar se kamen na globini dobrih 9 m pod dvoriščem konča in od tod navzdol so vodnjakove stene opečne. Prav tam na jugozahodni strani ozka, nizka odprtina vodi v podzemni hodnik. Hodniček poteka od vodnjaka pod zunanjim grajskim obzidjem navzven in se na prostem pojavi v vogalu tik ob steni Peterokotnega stolpa. To je morda le domiselno zasnovan ubežni hodnik, ki je omogočal grajskim prebivalcem s posebnimi nalogami, da na skritem, ne izpostavljenem delu neopazno zapustijo grad. Vodnjak namreč ne sega do globine podtalnice in tudi ni urejen kot zbiralnik meteorne vode. Na grajskem dvorišču so tako, tik ob glavnem vhodu oz. izhodu, skopali jašek in ga v vsem oblikovali kot vodnjak. Vanj se je tudi dejansko stekalo nekaj vode. Na pohodnem nivoju je jašek zapiral le pokrov, brez krone, saj bi le ta ovirala promet. V spodnjem delu vodnjaka se je vedno zadrževala voda. Če je kdo pogledal v vodnjak z vrha, je videl gladino. Tisti, ki so skrivnost poznali, so se po vrvi spustili v vodnjak in tik nad vodno gladino našli ozek hodnik, ki jih je popeljal izpod obzidja na breg grajskega jarka.
Skozi ta ubežni hodnik naj bi pobegnil tudi vitez Erazem Luegger, v slovenskem izročilu znan tudi kot Erazem Predjamski, za katerega legenda pripoveduje, da je bil zaprt na Ljubljanskem gradu. Mnogi so si belili glave, kako mu je uspelo pobegniti, saj je grad močno zavarovan, dvižni most ponoči dvignjen in neopazen pobeg skoraj nemogoč. Po vsej verjetnosti je podkupil stražarja, ta pa mu je pokazal skrivni izhod. Zanimivo je tudi to, da se je natanko nad izhodom iz rova visoko v obzidju nahajalo stranišče. Tja so ga postavili, da bi odvrnili morebitne iskalce skrivnega izhoda.
G = V vogalu peterokotnega stolpa je označevalna tabla za stolp. Poleg je znak za avdio vodiča – katera številka je napisana v slušalki?
N46°02.922 E014°30.492
Na grajskem dvorišču preprosta kamnita krona označuje nekdanji vodni zbiralnik pred Palacijem. Opasana je z železnima trakovoma, zgornjo odprtino zakriva pločevinast pokrov. Na enostavni konstrukciji iz železnih palic je pritrjen kavelj za obešanje škripca, s pomočjo katerega so nekdaj dvigovali vedro z vodo. Kako je bil urejen vrh zajemalnega jaška prej, ne vemo. Sedanji kamnit obroč so na Ljubljanski grad prinesli najbrž v začetku 20. stol., ko so kompleks preurejali za civilno uporabo.
Vodni zbiralnik je imel napredno filtracijsko delovanje in dober meter pod površino terena urejen preliv, po katerem je odtekala čista voda, ko je dosegla v zbiralniku najvišjo, vnaprej določeno višino. Zbiralni jašek namreč ni smel nikoli biti poln čisto do vrha. Največja uporabna prostornina zbiralnega dela cisterne tako dosega približno 30 m3. Vsakič ko so izvlekli vedro vode, se je gladina v zbiralnem jašku znižala in se potem spet počasi izravnala z vodo iz filtra, viški vode pa so odtekali. Tako se je voda kar naprej pretakala, premikala in ostajala sveža.
H = Druga in tretja števka letnice na vodnjaku?
N46°03.013 E014°30.367
Na Ribjem trgu se nahaja vodnjak Dekleta z vrčem iz 2. polovice 19. stol., ki je bil sem prestavljen leta 1981, prej je bil na vrtu ob Tivolskem gradu.
Ribji trg je nastal po velikem ljubljanskem potresu, ko so na področju Ribje ulice do konca porušili hiše in tako ustvarile prostor za najmanjši trg v Ljubljani. Ulica in poznejši, današnji trg sta dobila imeni po ribiškem pristanu in ribji tržnici, ki sta se tu nahajali od 16. do 19. stol. Najpomembnejši objekt, ki se nahaja na trgu je najstarejša evidentirana hiša v Ljubljani, t.i. Polževa hiša, ki je bila zgrajena leta 1528. V njej je 1562 stanoval tudi Primož Trubar, ki je bival v Ljubljani med letoma 1533 in 1565.
I = Število reliefnih plastik na vodnjaku?
N46°03.005 E014°30.420
Skoraj obvezna postaja med ogledovanjem Ljubljane je Robbov vodnjak oz. Vodnjak treh kranjskih rek. Preden so se poročni obredi iz Magistrata preselili na Ljubljanski grad, je bil vodnjak priljubljen motiv za slikanje z mladoporočenci. Vodnjak stoji na Mestnem trgu ob Magistratu (oz. Mestni hiši ali Rotovžu). Baročni vodnjak je izdelal kipar in arhitekt Francesco Robba (1698-1757), ki je zaradi dragega materiala ter dolgotrajnega postopka izdelave skoraj bankrotiral. Postavljen je bil leta 1751-52. Na vznožju vodnjaka so tri moške figure, tritoni, z delfinom ob nogah in vrčem v rokah iz katerega teče voda, kar simbolizira tri glavne kranjske reke: Savo, Krko in Ljubljanico. Izvirnik vodnjaka se od leta 2008 nahaja v Narodni galeriji, danes je tu postavljena njegova kopija.
Pred postavitvijo Robbovega vodnjaka je na tem mestu stal Neptunov vodnjak.
J = Koliko stebričkov obkroža vodnjak?
N46°02.987 E014°30.425
V atriju Mestne hiše se nahajajo trije vodnjaki. Pod arkadami atrija je Narcisov vodnjak , ki je prav tako delo slavnega baročnega kiparja Francesca Robbe. Narcisov vodnjak so iz poškodovanega gradu Bokalce prestavili v Mestno hišo leta 1936. Vodnjak je nastal med letoma 1740-50. Robba je pri izdelavi uporabil priljubljeni antični motiv Ovidovih Metamorfoz. Narcis, ki je bil sin nimfe in rečnega boga, lepotec, ki ga je Afrodita kaznovala tako, da se je ob pitju v vodnem ogledalu zaljubil sam vase, od koprnenja slabel in hiral ter se na koncu spremenil v rožo narciso. Robbov Narcis je ogrnjen v ohlapno ogrinjalo, sklonjen sedi na skalnem obrežju ter strmi v lastno podobo na vodni gladini. Njegova figura je izdelana iz belega marmorja, drevo, skalovje in bazen pa so izklesani iz rdečkastega marmorja.
V baročnem arkadnem dvorišču, okrašenem s sgrafitno dekoracijo stoji vodnjak s trebušasto kamnito krono in z zapiralnim pokrovom, opasan je z enim železnim trakom. Na umetelno izdelani konstrukciji iz kovinskih palic je pritrjen kavelj s škripcem, s pomočjo katerega so dvigovali vedro z vodo.
V desnem atriju se nahaja še en vodnjak. Tudi ta je bil namenjen za preskrbo stanovalcev s čisto pitno vodo. Vodnjak ima šest-kotni zapiralni pokrov, trebušasto kamnito krono, opasano le z enim železnim trakom in s tremi železnimi palicami na katerih je pritrjen kavelj s škripcem.
Pri vsakem od treh vodnjakov poiščite po en odgovor:
K = Na ploščici poleg Narcisovega vodnjaka se nahajata dve številki. Obe števki, ki se ponovita sta?
L = Število konjev na sgrafitni poslikavi fasade? (Nad oboki in pod spodnjim balkonom.)
M = Na vodnjaku je vklesana letnica izdelave. Druga števka te letnice je?
N46°03.056 E014°30.473
Vodnjak na Pogačarjevem trgu se nahaja pri stopnišču, pod škofijskim dvorcem in ima vlogo prostorske dekoracije in oskrbe mimoidočih s pitno vodo.
Pogačarjev trg je nastal v šestdesetih letih 19. stoletja, ko so podrli hleve in druga gospodarska poslopja med škofijo in semeniščem. Sedanjo podobo je trgu dal arhitekt Jože Plečnik med obema vojnama.
Trg z vseh strani zapirajo pomembni objekti, in sicer na severu tržnice, na zahodu kresija, na vzhodu semenišče in na jugu stolnica sv. Nikolaja in škofijska palača. Sedanja stolna cerkev sv. Nikolaja je bila zgrajena na začetku 18. stoletja.
N = Število pip s pitno vodo?
N46°03.031 E014°30.613
Vodnjak na Krekovem trgu je spodnji del tridelnega vodnjaka, ki je stal v nekdanjem paku za uršulinskim samostanom (današnji Trg republike). Vrhnji dve školjki tega vodnjaka danes sestavljata vodnjak v vznožju Novega trga. Na Krekov trg je bil postavljen leta 1965.
Ob Krekovem trgu stoji poslopje v katerem sta Šentjakobsko in Lutkovno gledališče, od leta 2003 v poletnih mesecih vodnjaku dela družbo Sapramiška (predstava iz Lutkovnega gledališča). Poleg miške vas na trgu (proti vzpenjači) pričaka tudi kenguru, ki ponuja svežo, pitno vodo.
O = Iz koliko delov je sestavljena čaša (obod) vodnjaka?
N46°03.239 E014°30.902
Na južnem delu parka Tabor je našla svoj prostor fontana Krogla z jedrom, ki z vodo obliva razpočeno kovinsko kroglo, delo kiparja Franca Rotarja. V letu 2014 je bila fontana obnovljena.
Sedanji park Tabor je ostanek nekdanjega velikega trga z drevesi ter potjo, ki je povezovala Vidovdansko cesto in Maistrovo ulico. Župan Ivan Hribar je želel na tej lokaciji urediti velik mestni park, vendar z idejo ni uspel. Leta 1926 so na tej lokaciji dogradili Sokolski dom. Ker je funkcija prostora tedaj poleg zgradbe zahtevala tudi zunanja igrišča, je za park ostalo malo prostora. Ostala je le četrtina prvotnega trga. Park je zasajen z lipami, nekaj javori, platanami in kostanji.
P = Število pip (šob) iz katerih teče voda?
N46°03.223 E014°30.601
Blizu RTV je vodometni bazen z bronasto skulpturo plesalcev. Načrt je naredil arhitekt Bogdan Fink, avtor bronaste plastike je kipar Stojan Batič.
Q = Število deklic v skupini plesalcev?
N46°03.208 E014°30.399
V obsežnem kiparskem opusu Lujota Vodopivca so njegovi Konjički skoraj njegova blagovna znamka, ki kot avtorsko prepoznavni znak krasijo to fontano. Vodopivec je fontano postavil leta 1997 skupaj z arhitektoma Jožetom in Mihom Dobrina. Zanimivost fontane je v ogrevalnem sistemu zaprtega sistema vode, kar omogoča njegovo delovanje skozi celo leto.
R = Koliko konjev lahko preštejemo na lokaciji fontane?
N46°03.140 E014°30.358
Za Frančiškansko cerkvijo, med stičiščem Miklošičeve in Nazorjeve ulice stoji fontana-slap.
Cerkev Marijinega oznanenja (pogosteje kar frančiškanska cerkev) je ena najbolj obiskanih ljubljankih cerkva, morda tudi zaradi svoje lokacije na Prešernovem trgu.
S = Koliko rib je na fontani?
N46°03.205 E014°30.261
Vodnjak sredi trga Ajdovščina je delo večih umetnikov. Kiparja sta bila Jiři Bezlaj in David Kozina, pod arhitekturno uredite ploščadi pa se je podpisal Janez Lajovic. Narejena je iz pohorskega tonalita iz kamnoloma Oplotnica. Postavitev je bila konstrukcijsko zelo zahtevna, ker je podhod podkleten. Ocenjena teža fontane je 70 ton. V Ljubljano so jo morali pripeljati s tankovsko prikolico.
T = Število označevalnih ploščic "voda ni pitna" na obodu (robu) vodnjaka?
N46°03.060 E014°29.990
Spomenik revolucije je kipar Drago Tršar snoval več kot deset let. Velika bronasta plastika še danes sodi med največje javne plastike v državi. Leta 1961 je Izvršni svet Ljudske skupščine Republike Slovenije sprejel odlok o postavitvi spomenika revolucije. Ob 20. obletnici zmage nad fašizmom, leta 1965 se je oblikoval odbor, ki naj bi pripravil natečajno in idejno gradivo za umetnike. Spomenik je svoj prostor dobil na Trgu republike, ki ga je mojstrsko, na mestu starega uršulinskega vrta, uredil arhitekt Edo Ravnikar. V spomin na borbo je tedanja oblast želela dopolniti ureditev samega trga, v katerem so že bile; stavba Vinka Glanza, današnji parlament, Ravnikarjeva veleblagovnica, trikotno prirezani stolpnici, ki sta kot velik slavolok nad veliko zborno ploščadjo. Spomenik pa naj bi krasila tudi vodna zavesa s fontano, ki naj bi poleg odseva kipa v vodi, povzročala tudi odboj svetlobe v samo kiparsko plastiko in tako še bolj potencirala dinamiko v formi.
Tršar je za spomenik naredil več risanih skic in mavčnih maket, ki so bile v razmerju 1:10 in 1:4. Kipar je z delom začel leta 1964, pri izdelavi pa mu je pomagalo še kakih deset sodelavcev, med njimi tudi kiparjev brat, akademski kipar Dušan Tršar. Spomenik revolucije so modelirali v glini, in za njegov pozitiv porabili 32 ton mavca. Kip je bil sestavljen iz 240 kosov kalupa in bil nato vlit v bron v Zagrebu v tedaj najbolj znani in kvalitetni livarni. Kip zaradi gospodarske krize v državi ni bil realiziran in postavljen ob 20. obletnici zmage. Leta 1974 se je odbor odločil, da kip le postavijo in tako je bilo še istega leta odlitih 170 delov, ki so jih zvarili v štiri večje kose in pripeljali v Ljubljano. Spomenik s težo 19 ton, so ob navzočnosti tedanjega političnega vrha slavnostno odkrili 30. maja 1975.
U = Ali pod spomenikom lahko opazimo korito fontane?
- da --> U = 171
- ne --> U = 233
N46°03.014 E014°30.264
Vodnjak v Zvezda parku je nekoč stal na kapucinskem samostanskem vrtu, ki je bil podrt leta 1817. Leta 1891 je bil vodnjak zasut, nakar je bil v letu 1941 očiščen in postavljen nov.
Curek pitne vode teče iz trebušaste posode v kamnito školjko, avtor vodnjaka je arhitekt Boris Kobe.
V = Ali je vodnjak globlji od 2m?
- da --> V = 92
- ne --> V = 57
N46°02.985 E014°30.274
Rimski vodnjak predstavlja del ostalin rimske predmestne četrti, odkrite v okviru predhodnih arheoloških raziskav na Kongresnem trgu. Vodnjak ni ohranjen v celoti, zgornji del je bil uničen pri gradbenih delih v 19. stoletju. Kljub temu, da so bile v tem času izbrisane tudi vse sledi o njegovem položaju znotraj rimskodobne ureditve prostora, pa je podobno, kot ostali vodnjaki na tem območju, verjetno pripadal neki stanovanjsko-obrtniški enoti. Vodnjak se nahaja na dnu stopnišča v garažno hišo. Podroben opis vodnjaka pa se nahaja na ulični svetilki pred stopnicami, ki vodijo navzdol. Na njem boste našli odgovor na vprašanje.
W = Do katerega stoletja je bil vodnjak domnevno v uporabi?
N46°02.968 E014°30.256
Fontana z bronastim kipom Evrope in bika se nahaja pred poslopjem nekdanjega Deželnega dvorca (danes palača Univerze v Ljubljani). Vodnjak s skulpturo Evrope in bika simbolizira povezavo Slovenije z Evropo. Betonski izvirnik kipa, odlit 1992 se nahaja v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Je delo kiparja Franceta Kralja (1955) in arhitektov Jožeta in Miha Dobrin (1992).
X = V bazenu preštej število pip (šob) iz katerih teče voda?
N46°02.868 E014°30.323
Vodnjak na Novem trgu je bil rekonstruiran leta 1951 po Plečnikovi zamisli, postavitev vodnjaka iz leta 1959 pa je delo arhitekta Borisa Kobeta.
Novi trg je eden izmed treh najstarejših trgov v Ljubljani (poleg Starega in Mestnega trga), saj je omenjen že v virih iz 13. stoletja. Na spodnjem delu trga stoji vodnjak sestavljen iz novejše spodnje školjke ter iz spodnje in zgornje školjke baročnega vodnjaka iz Auerspergovih vrtov, iz območja kasnejšega uršulinskega samostana (sedaj pa Trg republike). Sredinska školjka je bila do nedavnega postavljena na vodnjaku na Krekovem trgu.
Y = Iz koliko kamnitih kosov je sestavljen zunanji okrogli obod na tleh okoli vodnjaka?
N46°02.833 E014°30.247
Neptunov vodnjak - v zgodnjebaročnem slogu je bil delo kiparja Janeza Khumerstainerja, ki ga je naredil leta 1678. Prej je na vodnjaku stal lesen, pozlačen kip Gašperja Tolmezzingerja, ki so ga postavili v časovni stiski po naročilu mestne uprave, ki je želela polepšati mesto, saj jih je tega leta obiskal cesar Leopold I. Avstrijski. Vodnjak so prvotno umestili pred Mestno hišo, a potem ko je Francesco Robba izdelal svoj Vodnjak treh kranjskih rek (Robbov vodnjak), so ga premestili. Danes stoji med Mestnim muzejem in Lontovžem (SAZU).
Na današnje mesto so ga postavili po načrtih arhitekta Milana Miheliča. Vodnjak združuje elemente treh starejših vodnjakov, pod kolijo kipa je vaza, ki sodi skupaj s posodo na Novem trgu in drugo posodo na Krekovem trgu k staremu vodnjaku z Uršulinskega ali Turjaškega vrta.
Z = Število glav iz katerih teče voda? (Z = 6)
Zaklad je skrit na: N46°02.aaa E014°30.bbb pri čemer je
aaa = vsota vseh vrednosti od A do M
bbb = vsota vseh vrednosti od N do Z
Kontrolna vsota: B+D+M+O+T+U+V+Y = 572
Namig: Manjša napaka pri štetju ne vpliva bistveno na rezultat, z namigom ne bi smelo biti pretežko.
Vodnjak treh kranjskih rek oz. Robbov vodnjak / Fountain of three Carniola river - Robba's fountain on Mestni trg (foto: Emahana)
Virir/Sources: Wikipedia, ljubljanskigrad.si, prostorski atlas Boštjan Burger, umetnostvjavnemprostoru.si