SLO/
V srednjem veku pomeni špital (hospitale, Spital) sprva prenočišče ali bivališčni prostor za tujce in popotnike. Ta označba se je kasneje prenesla na hiše, v katerih so našli vso oskrbo ljudje, ki si zaradi starosti, onemoglosti in bolehnosti niso mogli zaslužiti svojega vsakdanjega kruha in niso imeli strehe nad glavo. Že zelo zgodaj pa so našli v teh ustanovah poleg popotnikov in revežev svoje zavetje in oskrbo tudi bolniki.
ENG/
In the Middle Ages, the SPITAL is primarily an accommodation or a place for foreigners and travelers. Later it also meant houses, for the care of people who, due to their age, disability and sickness, could not earn their daily bread and did not have a roof over their heads. Patients also found here shelter and care. These types of shelters for the disabled, old, the orphans and the poor have been created in the Middle Ages. In larger markets and towns, SPITALs were built inside the city walls, and outside towns, near rivers or bridges. They were sponsored by the city authorities, rich citizens, nobility or priests. Today it serves as a museum and a wedding hall.
SLO/ 
Te vrste zatočišča za invalide, ostarele, sirote in reveže so nastala v srednjem veku. V večjih trgih in mestih so bili špitali znotraj mestnega obzidja, zunaj mest pa v bližini rek ali ob mostovih. Vzdrževali so jih mestne oblasti, cehi, zadruge, bogati meščani, plemstvo ali duhovščina. Z razvojem medicinskih znanosti so začeli v 18. stoletju vodenje špitalov prevzemati zdravniki in postopoma so se preobrazili v bolnišnice ali sirotišnice oziroma ubožnice. Možno je, da je bila stavba v Gornji Radgoni že od začetka, v 14. stoletju, špital, za svoje sirote in reveže pa naj bi jo zgradili prebivalci radgonskega predmestja Gris. Ferdinand II. je dal prvotno srednjeveško stavbo dograditi in leta 1618 v njo prenesti mestni špital. Kot dobrotniki so omenjeni različni grofje in več radgonskih meščanov, špital pa je imel prihodke tudi iz lastnih posesti.
Z nastankom mest v poznem srednjem veku so tudi v mestih nastajali špitali, ki so bili namenjeni predvsem ali pa tudi izključno le meščanom. V teh meščanskih špitalih (Bürgerspital) so bili deležni celotne oskrbe in po potrebi tudi bolniške nege obubožani, bolehni, bolni in nepreskrbljeni meščani. Špitale so ustanavljali petični meščami ali pa zemljiški gospodje, lastniki trgov in mest. Ustanove so imele poleg hiše tudi gospodarska poslopja ter običajno tudi vrt, večkrat pa še obsežne posesti, ki so jih obdelovale v lastni re žiji ali pa jih dajale v najem. Ustanovna pisma, ki so določala pogoje za ustanovitev, hišni red, oskrbo ter pravice in dolžnosti tako ustanovitelja in njegovih pravnih naslednikov ter upraviteljev kakor tudi oskrbovancev, so bila neke vrste statut ustanove. Na čelu špitala je bil špitalski mojster (Spitalmaister), po navadi ugleden meščan oziroma tržan, večkrat pa je to funkcijo opravljal kar mestni ali trški sodnik. Špitalski mojster, ki ga je mestni svet imenoval za eno leto, je prebival z družino v špitalu ali pa zunaj njega. Če je živel v špitalu, je imel v ustanovi brezplačno stanovanje in uporabo špitalskega vrta, sicer pa je za svojo funkcijo prejemal letno plačilo v denarju in naturalijah. Špitalskem mojstru je v večjih špitalih pomagala služinčad, običajno družina (Spitalleuth), ki je morala živeti v špitalu, ter je bila za svoje delo primerno nagrajena. Oskrbovanci so v špitalu prejemali hrano in živila ali pa tudi denar, s katerim so si sami priskrbeli vse potrebno za življenje. Mnoge špitalske ustanove so od 18. stoletja dalje svoje oskrbovance izplačevale v denarju, ti pa so živeli zunaj ustanove v lastnem stanovanju ali pa pri sorodnikih in znancih. Oskrbovanci so se morali natančno ravnati po hišnem redu, za delo sposobni opravljati tudi predpisana dela, neredneže in kršilce reda pa so kaznovali s postom, z zaporom v posebni sobi v špitalu, v skrajnem primeru pa z odstranitvijo iz ustanove. Ustanove so bile blizu cerkva ali pa so imele svojo kapelo. Oskrbovanci so bili dolžni za ustanovitelja špitala ter za svoje dobrotnike moliti in se v svoji kapeli ali pa v za to določeni cerkvi udeleževati službe božje.
V 19. stoletju je bil del objekta oddan v najem stanovalcem, v delu pa so še vedno bivali oskrbovanci. Pred drugo svetovno vojno je imela v njem prostore šola, po vojni pa je bil namenjen stanovanjem. Nekaj časa je bil v pritličnem delu stavbe disko, v nadstropnih prostorih pa stalna muzejska razstava. Danes je tukaj muzej in poročna dvorana.
- - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - -
SLO/ Prinesite svoje pisalo
ENG/ Bring a pen.