Ob južnem robu Ljubljanskega barja je pri naselju Jezero pod severnimi obronki Krimskega hribovja kraško jezero s skoraj pravilno okroglo obliko. Daljši premer jezera meri 135 m, krajši 120 m.
Jezero leži na severozahodnem robu 800 m dolge in 400 m široke kotanje, ki je razpotegnjena v dinarski smeri in ji domačini pravijo Zajezero. Kotanja je na debelo zapolnjena z naplavinami, od ravnice Ljubljanskega barja pa jo loči nizek skalni prag.
Jezero se napaja iz številnih kraških izvirov, ki so razporejeni ob južnem in vzhodnem robu močvirne ravnice Zajezera. Voda iz kraških izvirov se steka v Mlinski potok, ta pa se na jugovzhodni strani izliva v jezero.
Potapljaške raziskave so pokazale, da je jezero globoko 51 m. Z muljem prekrito dno se počasi spušča proti sredini jezera, kjer se v globini od 8 do 15 m strmo prevesi v lijak, ki deluje kot ponor. Stene lijaka so navpične, ponekod tudi previsne. Na globini 17 m se lijak razdeli na južni in severni del. Južni del je globok 29 m, severni pa 22 m. Slednji se skozi dve ozki razpoki nadaljuje v spodnjo dvorano do globine 51 m. Na tem mestu se votlina še nadaljuje s široko in zelo nizko razpoko, skozi katero izteka voda, vendar je špranja za potapljaške raziskave neprehodna.
Gladina jezera le malo koleba. Jezero samo ob zelo visoki vodi poplavi del zamočvirjene ravnice in le izjemoma celotno ravnico. Skozi ponor v jezerskem dnu odteka voda podzemno v 300 m oddaljene izvire Hruškega potoka pri osnovni šoli v vasi Jezero.
Na ravnici okrog jezera prevladuje zamočvirjen svet. Robni deli jezera, do globine približno 3 m, so rastišče rumenega blatnika (Nuphar luteum), vodne trajnice iz družine lokvanjevk. Številne ribe, med njimi postrvi, krapi in ščuke, privabljajo ob jezero ribiče, v poletnih mesecih pa se tu radi zbirajo tudi kopalci.
Vir: DEDI