Wherigo zaklad, ki vas bo popeljal po Savinovi sprehajalni poti skozi Žalec. Odkrivanje znamenitosti vam bo vzelo od 1-2 uri časa.
Prenesi Wherigo kartušo:
Za predvajanje na navigacijskih napravah Garmin, shranite gwc datoteko iz zgornjega linka v direktorij Wherigo na napravi Garmin.
Za predvajanje na napravah Android, si naložite brezplačno aplikacijo WhereYouGo, gwc datoteko pa si shranite v direktorij WhereYouGo v napravi Garmin.
Žalec - Savinova sprehajalna pot
Savinova sprehajalna pot je nastala v počastitev skladateljeve 150-letnice rojstva (1859 - 1948). Začetek poti je v njegovi rojstni hiši - Savinovi hiši na Šlandrovem trgu 25. Stavba zgrajena leta 1669 nudi ogled skladateljeve spominske sobe. Najprej vas pot vodi po 12 različnih točkah mesta, kjer je vsak zanimiv po svoje in pripoveduje svojo zgodbo.
Kovačija Zotel
Stavba Zotlove kovačije izvira iz 16. stoletja. Iz tega časa je grebenast obok v veliki veži, značilni tlak in gotsko prirezani polkrožni kamniti portal, ki drži na dvorišče. S prednje strani spominja na zgodnji nastanek stavbe poševni kontrafor, sicer pa je stavba tako zunaj kot znotraj močno predelana. V hiši je bilo v dobi reformacije zbirališče žalskih protestantov, pozneje pa trški špital.
Župnijska cerkev Sv. Nikolaja
Žalska župnija je obstajala že od leta 1173, cerkev pa se prvič omenja leta 1260. Prvotno romansko cerkev so obnovili konec 15, stoletja po turških obleganjih. O njeni podobi lahko le ugibamo, komaj kaj več vemo o njeni gotski naslednici.
V drugi polovici 17. stoletja so k cerkvi prizidali kapelo sv. Lucije, leta 1670 pa je dobila na severni strani nov, bogato členjen kamnit portal, ki je sedaj vzidan v severni zvonikovi steni. V 18.stoletju so cerkev barokizirali, jo leta 1903 podrli ter na njenem mestu v letih 1903 - 1906 po načrtih arhitekta H. Pascherja pozidali današnjo stavbo v neorenesančnem slogu.
Notranjost cerkve je leta 1909 poslikal Osvald Bierti. V velikem oltarju je slika sv. Miklavža, delo Ferdinanta Berganta iz leta 1764. Prižnica je delo Veita Konigerja iz 70-ih let 18.stoletja. V cerkvi je več renesančnih in baročnih nagrobnikov. Ostala oprema je iz 19. in začetek 20. stoletja. V 16.stoletju so se za potrebe protiturške obrambe okrog cerkve zgradili tabor s štirimi vogalnimi stolpi, od katerih se je ohranil samo eden. Stolp s stožčasto streho, obokano kletno in leseno nadstropno etažo ter kamnoseško obdelanimi portali, svetlobnimi in strelnimi linami predstavlja tipičen primer zgodnjerenesančne obrambne arhitekture. V njem je danes urejena vinska klet. Ob stolpu se nahaja zeliščni park, zasajen z izbranimi zdravilnimi rastlinami.
Bergmannova vila
Bergmannova vila se imenuje po dveh zdravnikih - očetu dr.Mihaelu Bergmannu ( 1850 - 1911 ) in sinu dr. Rihardu Bergmannu ( 1881 - 1926 ), ki sta delovalaa v Žalcu.
Mihael Bergmann je bil soustanovitelj gasilskega društva, prvi predsednik Hmeljarne ter član in predsednik Hmeljarskega društva.
Rihard Bergmannu se je enako kot oče udejstvoval pri raznih društvih, še posebej pri gasilskem. Med prvo svetovno vojno je opravljal zdravniško službo v Ozdravilišču, po njem pa je postal okrožni in želežniški zdravnik. Njegova življenska sopotnica Olga Potočnik se je po moževi smrti poročila z Ristom Savinom.
Železniška postaja Žalec
Leta 1891 je bila zgrajena in za promet odprta želežniška proga Celje - Velenje, ki je omogočala lažji transport in povečala promet blaga skozi Žalec. Hišo je dal zgraditi lastnik premogovnika Velenje, Danijel pl. Lapp.
Roblekova hiša
Roblekova hiša se nahaja ob vhodu v mesto Žalec. Reprezentančna, celovito ohranjena primestna vila je del velikega posestva s tremi ohranjenimi gospodarskimi objekti.
Ob koncu 19. stoletja je hišo zgradil Fran Roblek, dvakratni žalski župan in državnozborski poslanec na Dunaju ter napreden gospodarstvenik. V sklopu domačije so na nasprotni strani ceste delovale še gostilna, pošta in hmeljska sušilnica, v kateri so se do izgradnje Sokolskega doma odvijale različne prireditve.
Lorberjeva hiša
Lastnik hiše Josip Lorber je leta 1878 ustanovil ključavničarsko delavnico in v njej začel izdelovati poljedelske stroje, hmeljske sušilnice, sušilnice za žita in koruzo, škropilnice, stiskalnice ter sadne mlikne. Kasneje se je obrt razvila v tovarno, ki je uspešno delovala do druge svetovne vojne. Proizvodni obrati so se nahajali za hišo.
Kukčeva hiša
Kukčeva hiša je bila zgrajena leta 1890. V njej je živel sin žalskega pivovarja Simona Kukca, Edvard Kukec z družino. Pred 2. svetovno vojno je v njej delovala savinjska posojilnica, med vojno pa je bil v hiši sedež nemškega vojaškega poveljstva.
Savinova hiša
Stavba je bila zgrajena leta 1669 in predstavlja redek primer kakovostne, celovite ohranjene renesančne arhitekture s prvotno tlorisno zasnovo in križno-grebenastimi oboki ter portali.
Tu se je rodil slovenski skladatelj in generalmajor Fiderik Širca - Risto Savin ( 1859 - 1948 ).
Friderik Širca je leta 1878 vstopil v vojaško službo pri topništvu cesarsko-kraljeve vojske Habsburške monarhije. Njegova vojaška kariera je trajala več kot 38 let; pričel jo je kot podporočnik leta 1879 in končal kot generalmajor leta 1918.
Kot skladatelj z umetniškim imenom Risto Savin je skladal od leta 1891 do svoje pozne starosti. V njegovem opusu so samospevi, odrska dela, komore,zborovske, klavirske in orkestralne skladbe. Risto Savin spada med najizrazitejše skladateljske like slovenske glasbene moderne konec 19. in v začetku 20. stoletja.
Hausenbichlerjeva hiša
V njej se je rodil in živel Janez Hausenbichler, žalski narodnjak, hmeljar in politik. Po njegovi zaslugi se je 6.septembra 1868 v Žalcu odvijal II. slovenski tabor. Bil je med prvimi hmeljarji v Savinjski dolini. Leta 1882 je v knjižnici izdal " Nauk o hmeljariji " v kateri je zbral znanje o gojenju hmelja. Kot vsestranski gospodarstvenik je v Žalcu ustanovil Savinjsko posojilnico in prostovoljno gasilsko društvo, sodeloval je pri regulaciji Savinje in bil v letih 1888 - 1894 tudi trški župan. Zavzel se je za slovensko uradovanje v občinski upravi in aktivno sodeloval pri postavitvi železniške postaje v Žalcu ob gradnji savinjske železnice. V hiši je nekaj časa delovala čitalnica.
Piklova hiša
Izmed vseh gostilen in prenočišč, ki so jih posamezne gostilne v Žalcu nudile popotnikom, je bil najimenitnejši hotel Pikl s kavarno. V hmeljski sezoni so v njem stanovali najbolj imenitni hmeljski trgovci z vsega sveta. Prvotno je bil hotel last Franca Viranta, ki pa je leta 1908 gospodarsko propadel. Celotno posest s hotelom vred je od banke odkupila družina Pikl. Hotel so odprli leta 1920, kavarno pa ob prezidavi leta 1927 in je bila odprta sedem let. Hotel je slovel po dobri kuhinji in kavarni daleč naokoli. Svoja vrata je zaprl leta 1948. V stavbi danes deluje banka.