ULAKA
Druga po obsegu največja naselbina na območju Loške doline je bila Ulaka na hribu Ulaka nad Starim trgom, kjer so na severni in vzhodni strani vzpetine ohranjeni veliki obrambni nasipi. Ulaka je bila obljudena že v prazgodovinski dobi. Nekateri raziskovalci so istovetili naselje z japodskim mestom Terpo, za kar pa ni arheoloških dokazov. Na gradišču je leta 1936 izkopaval W. Schmid. Odkopal je ostanke hiš, ki so bile postavljene v vrsti, in kovačnice, ki kažejo, da je bila na Ulaki razvita kovaška obrt. Schmid je našel številne lončene in kovinske predmete. Po rimskem denarju in terri sigillati je sklepal, da je bila antična naselbina na Ulaki postavljena že v začetku 1. stoletja, za časa cesarja Augusta, takoj po zavzetju japodskih pokrajin leta 35 pred našim štetjem. Življenje na Ulaki naj bi trajalo še do konca 4. stoletja, kar izpričujejo novci cesarjev Konstancija II., Valensa in Gratiana. Sredi 2. stoletja naj bi del naselbine propadel zaradi kuge in lakote, ki so jo sem zanesli vojaki z Vzhoda. Schmid je Ulako imenoval oppidum ignobile – podeželski trg z napol mestnim tlorisom ulic in stavb, kjer je bila dobro razvita obrt. Po njegovem mnenju pa naselje v rimski dobi ni bilo več posebej utrjeno tako kot Križna gora. V nekaterih predmetih se na Ulaki še vidi velik vpliv predzgodovinske dobe. V drugih pa se vidi spet povezava in pa uvoz italske lončarske dobe. Ta je prišla najbrž z vojaško posadko, ki je bivala na sosednjem Nadleškem griču.
Na Ulaki je tudi urejeno smučišče z vzpenjačo, ki omogoča smučarjem kvalitetno preživljenje prostega časa pozimi.