Pot Roparskih Vitezov #5 : Kužno znamenje Traditional Geocache

Sredi 14. stoletja je po Evropi kosila smrtonosna epidemija, znana kot črna smrt. Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. Za kakšno obliko okužbe je šlo, danes ni natančno znano, nekateri sodobni epidemiologi pa menijo, da je bila to v resnici epidemija ebole ali vraničnega prisada.

Črna smrt je pobila približno tretjino tedanjega prebivalstva, korenito pa je spremenila tudi tok evropske zgodovine. Zrušil se je družbeni red – prestrašeni in histerični ljudje so se izogibali drug drugemu iz strahu pred okužbo. Obolele so velikokrat prepuščali samim sebi. Zdravniki so poskušali bolezen zdraviti s puščanjem krvi in zelišči, vendar te metode niso bile uspešne.

Ljudje so v tistih časih verjeli, da je izbruh kuge božja kazen za človeštvo, zato je po vsej Evropi vzniknil verski fanatizem. Nekateri so se bičali, da bi se kaznovali, v upanju, da jim bo bog zato odpustil njihove grehe in jih obvaroval pred kugo. Kljub temu je splošna moč katoliške cerkve zaradi kuge upadla, saj so ljudje izgubili zaupanje vanjo. Duhovščini ni uspelo zatreti kuge, čeprav so trdili nasprotno. Tako je kuga pospešila družbene in socialne spremembe v kasnejših stoletjih. Kmetom je bilo omogočeno imeti več zemlje, saj so številni izmed njih pomrli in njihove razmere so se izboljšale.

Po veliki epidemiji v 14. stoletju so se manjši izbruhi kuge pojavljali vse do 17. stoletja.

O kužnem znamenju v Žlebeh je danes znanega bolj malo, postavljeno pa naj bi bilo konec 15. oz. v začetku 16. stoletja.