Najbrž najbolj znan hrastniški jašek je Ojstro, ki je bil kraj številnih nesreč rudarjev. Najbolj odmevna v zadnjem času se je zgodila leta 2001, ko je v njem življenje izgubilo 5 rudarjev, leta 2007 pa še 1. Tako so leta 2007 Jamo Ojstro tudi zaprli.
Vhod v rudniški rov Ojstro iz leta 1892 vodi skozi kletni del stavbe prezidanega gasilskega doma, nasproti vhoda v upravno stavbo rudnika v Hrastniku.
Leta 1822 so v Žuganju začeli z odkopavanjem premoga v hrastniškem rudniku in leta 1853 še v jami Ojstro. Na začetku je bila proizvodnja nizka. Zato ni vplivala na povečanje števila prebivalcev in hiš. Šele izgradnja Južne železnice Dunaj – Trst in prisotnost Tržaške premogokopne družbe, ki je prevzela hrastniški rudnik leta 1845, sta prinesli občutno večanje števila prebivalcev. Na Ojstrem je nastalo rudniški naselje, ko je rudnik prevzel industrialec Sarg.
Korenite spremembe pa so se začele v drugi polovici 19. Stoletja, ko sta se hrastniški in ojstrski rudnik uveljavila in pritegnila v dolino industrijo, steklarno in kemično tovarno. Zaradi potrebe po delavcih so začele nastajati tovarniške kolonije in tako je prvi dve za potrebe rudarjev zgradila Trboveljska premogokopna družba leta 1896 na Logu.