Kranjska reber (1435m) je gora vulkanskega nastanka. Na vrhu je vpisna skrinjica z žigom.
Iz ljubljanske kotline je dostop z avtom po cesti mimo Kamnika, Stahovice, po dolini Črne do prelaza Črnivec (902 m). S parkirišča (Parkirišče 1) na prelazu Črnivec pričnemo našo pot pri makadamski cesti na levi strani prelaza in poiščemo planinsko markacijo. Planinska pot se dviga in večkrat prečka cesto, ki vodi na Kašno planino. Po njej se lahko z avtom dvignemo do višjega izhodišča (Parkirišče 2).
Po pobočjih, kjer je pred leti vihar podrl gozd in je sedaj vse na novo pogozdeno, nadaljujemo preko gozdnega sedla ter mimo posameznih starih bukev do pašnika. Po travnatem pobočju se povzpnemo do razpotegnjenega, kopastega in prostornega vrha s posameznimi skalnimi škrbinami. Kranjska reber je imenitno razgledišče. Na severozahodu lahko občudujemo najvišje vrhove Kamniško-Savinjskih Alp. Med drugim vidimo Kalški greben, Kočno in Grintovec, na tej strani Kamniškega sedla še Planjavo, pa Ojstrico in Dleskovško planoto, na drugi strani Savinjske doline pa tudi osamljeno Raduho. Najbližja pa je Velika planina, po kateri so raztresene planšarske bajte. Na severovzhodu se razkazuje skalnati Rogatec, pod njim ždi travnata Lepenatka, v ozadju sta še Smrekovec in Golte. Na jugovzhodu se čez obzorje preteguje gozdnata Menina, izza nje sramežljivo pogleduje Kum z antenskim stolpom na vrhu, v dolini pa počiva Gornji Grad z mogočno cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Na jugozahodu se razgrinja Ljubljanska kotlina s Šmarno goro in Rašico, zadaj pa se vije nepregleden venec vzpetin in vrhov. Pogled sega vse do Snežnika, ki se zarisuje v megličasti daljavi.
Za pot, na kateri premagamo 530 m višinske razlike in je dolga okrog 3 km, potrebujemo 1,5 – 2 uri.