Dan mladosti. Vsaj nekaj starejši generaciji obuja nostalgične spomine. Ko smo si že mesec dni prej, ob kurirčkovi torbici, ki je obiskal bolj ali manj vse slovenske šole želeli vsaj videti tudi štafeto mladosti, ki je potovala skozi vse republike naše nekdanje (razširjene) države. In jo je eden od mladincev ali mladink prav tisti večer, ob tisočih poskakujočih sovrstnikih in milijonih gledalcev pred televizijskimi sprejemniki, na štadionu JNA v Beogradu predal Titu.
Tokrat se bomo mladinci, tisti pravi in še bolj tisti po srcu, srečali. Na mestu, od koder se vidi daleč. Pogled zaplava po krajih naše domovine, zbudijo se spomini, preteklost oživi. Ko smo postali pionirji, mladinci, ko smo imeli neke druge cilje, ideale, idole. Ko smo poslušali rock in si pri sebi mrmrali eno od pesmi iz tistega časa. Mogoče prav tisto, ki jo je spisal panonski mornar Đole:
U ime svih nas iz pedeset i neke
za zakletvu Titu ja spev'o sam stih.
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke,
jer rođen sam tek posle njih.
Al' život pred nama još bitaka skriva
i preti nam, preti, k'o duboki vir.
Ja znam da nas čeka još sto ofanziva,
jer moramo čuvati mir.
Računajte na nas.
Sumnjaju neki da nosi nas pogrešan tok,
jer slušamo ploče i sviramo rok.
Al' negde u nama je bitaka plam,
i kažem vam, šta dobro znam:
računajte na nas.
U ime svih nas iz pedeset i neke
za zakletvu Titu sam spevala stih.
Ne spominjem prošlost ni bitke daleke,
jer rođena sam posle njih.
U nama je sudbina budućih dana
i neki se možda i plaše za nju.
Kroz vene nam protiče krv partizana,
i mi znamo zašto smo tu.
Računajte na nas.
Sumnjaju neki da nosi nas pogrešan tok,
jer slušamo ploče i sviramo rok.
Al' negde u nama je bitaka plam,
i kažem vam, šta dobro znam:
računajte na nas.
Srečali se bomo na podanih koordinatah, seveda prav na dan mladosti, 25. maja ob 18. uri. Če kdo pride s pionirsko kapico, dobrodošel. Seveda pa to ni nujno. Glede na zahteve Groundspeaka bomo tam stali, sedeli, karkoli drugega, po želji. vsaj pol ure. Da ne bi slučajno kdo odšel kaj prej! Ne bomo prepevali pesmi naše bivše domovine, če pa bo komu vzdušje tako všeč, da bo iz njegovih ust prišel vsem znani stih, pa vsekakor nič zato. Si bomo ostali glede na glasbene sposobnosti izvajalca pravočasno in uspešno zatisnili ušesa. Sledil bo zanimiv in ne predolgi sprehod, potem pa bomo, prej ali slej, odpujsali vsak na svojo stran (ali kar je bolj verjetno kar vsi skupaj v isto smer, proti parkirišču). Tovarišice in tovariši, vabljeni!