Fran Levstik se je rodil v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah 28. septembra 1831. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil. Leta 1854 je bil kot štipendist nemškega viteškega reda sprejet v semenišče v Oloumucu na Moravskem. Študij bogoslovja je moral naslednje leto pustiti zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke, ki je izšla leta 1854 v Ljubljani. Prek Dunaja, kjer je poslušal predavanja Frana Miklošiča in se seznanil z Vukom Karadžićem, se je vrnil v domovino. Preživljal se je kot domači učitelj, najprej pri grofu Paceju na gradu Turnu pri Moravčah, nato pri pesniku Miroslavu Vilharju na Kalcu pri Senožečah. življenja. Zaradi telesnih in psihičnih naporov je zbolel za duševno boleznijo. Umrl je 16. novembra 1887 v Ljubljani.
Ukvarjal se je s pesništvom, pripovedništvom, dramatiko, esejistiko, literarno kritiko in zgodovino. Bil je začetnik literarne smeri, ki se je pojavila leta 1858 in živela kot vzporedni pojav slovenskega realizma.
Čeprav Levstik ni ustvaril nobenega večjega pripovednega besedila, velja za enega prvih klasikov slovenske pripovedne proze. Pisal je krajše pripovedne oblike kot so umetna pripovedka (Martin Krpan z Vrha), literarni potopis (Popotovanje iz Litije do Čateža), satirična groteska (Sveti doktor Bežanec v Tožbanji vasi).
Levstik je bil med sodobniki znan po svoji samozavesti, kritičnosti, svojeglavosti in doslednosti. Menil je, da je intelektualno sposobnejši in moralno močnejši od slovenskih prvakov. Bil je demokratičnega političnega naziranja. Cenil je svobodnega srednjega kmeta, ki ga je videl v patriarhalni idealnosti in idiličnosti. Levstik spada v generacijo, ki ji pripadata tudi Trdina in Valjavec.
Bil je odločen podpornik vsakega resnega literarnega dela. Obvladal je skoraj vso tedanjo slovensko literaturo in bil izredno kritičen do vsega, kar po njegovem mnenju ni bilo slovensko in slovansko. Levstikova jugoslovanska ideja je temeljila na ločevanju med političnim jugoslovanstvom in jezikovnim oz. kulturnim unitarizmom; jugoslovanstvo je pojmoval kot politično enotnost v jezikovni in kulturni različnosti. Slovenski jezik z literaturo mu je pomenil osnovno politično vrednoto. Prepričan je bil, da je jezik eden najvažnejših znakov narodnosti, da je močan izraz narodne samobitnosti, da je merilo kulture. Levstik je utemeljitelj slovenstva. Vsako narodno dejanje mu je bilo važno.
Levstik je bil v šestdesetih letih 19. stoletja eden najpomembnejših slovenskih javnih in kulturnih delavcev. Posegel je v vsa področja narodnega življenja - v politiko, socialno in moralno miselnost, organizacijo narodnih kulturnih, gledaliških, prebudnih in telovadnih organizacij, zato njegov pomen sega čez meje slovstva. Bil je v središču političnega in družbenega življenja. Dejaven je bil pri taborskem gibanju, Slovenski matici, Južnem sokolu, v Dramatičnem društvu, v ljubljanski čitalnici. Največji vpliv je imel na študente. Zahteval je odločen in brezobziren boj za slovenski jezik in narodnost. Bil je izrazit svobodomislec, njegovi idejnopolitični nazori so bili v popolnem nasprotju s staroslovenskimi. Levstik je bil najvidnejši predstavnik mladoslovencev v boju zoper konservativna politična načela staroslovencev.
Fran Levstik (28 September 1831 – 16 November 1887) was a Slovene writer, political activist, playwright and critic. he was one of the most prominent exponents of the Young Slovene political movement.
He was born in Dolnje Retje (now part of the municipality of Velike Lašče) in Lower Carniola (then part of the Austrian Empire, today in Slovenia) in a peasant Slovene family.
Levstik was the first notable writer of Slovene epic prose. Among his most known works are the short tale Martin Krpan From Vrh(Slovene: Martin Krpan z Vrha), which became a classic work of Slovene literature, and the itinerary A Journey from Litija to Čatež (Popotovanje iz Litije do Čateža), the main objective of which is a literary manifesto. In the critical essayNapake slovenskega pisanja, he exposed his views on the development of the Slovene literary language.
Levstik was one of the main exponents of the Young Slovenes, a progressive and radical political group akin to the Young Czechs in the Czech Lands that challenged the then prevailing influence of conservatives, led by Janez Bleiweis, within the Slovenian National Movement. In his late years, he grew closer to Pan-Slavist ideals.
Levstik and his literary program had a great influence on future generations of Slovene authors of national liberal views, especiallyJosip Jurčič, Josip Stritar, Janko Kersnik, Anton Aškerc, Janez Trdina and Ivan Tavčar.
He died in Ljubljana after a period of serious mental illness, which included delusions of religious nature.