Pozdravljeni, sem mišek Fridolin. Grajski mišek. Z gradu Jable. Pravilno je sicer grad Jablje, ampak domačim miškom je narečno poimenovanje še vedno ljubše.
Če vas o izvoru in pravilnem zapisu zanima kaj več, si preberite krajši strokovni članek Jable ali Jablje?
Sem potomec grajskega miška Jabelčka, o katerem v pravljici pripoveduje domačin Milan Kuferšin.
Ja, življenje mišk na gradu je bilo vedno živahno, le v pomembnih zgodovinskih knjigah so nas pozabili omeniti.
Naj vam najprej predstavim naš grad in okolico.
Grad Jablje in zanimivosti v njegovi okolici
Grad Jablje je nastal kot eden lamberških fevdalnih sedežev. Zgrajen je bil okoli leta 1530. Kmalu je prešel v posest grofov Raspov. Kasneje, v 17. stoletju, so ga z ženitvijo dobili Mosconi. Zadnji lastniki gradu so bili grofje Lichtenbergi (od konca 18. stoletja do 1945).
Takšen je bil grad videti v času Valvazorja.
V letih pred obnovo, ki je bila končana leta 2004, je v gradu imel svoje prostore Kmetijski poskusni center, številne družine, ki so živele v gradu, pa zanj niso skrbele in je ob njihovi izselitvi ostal v res slabem stanju.
Po obnovi je spet zasijal v vsej svoji lepoti, v njem pa imata svoj sedež Center za evropsko prihodnost in Ministrstvo za zunanje zadeve - Služba za strateške in študijske analize.
Grad uporabljajo tudi za protokolarne zadeve, prireditve, sprejeme, seminarje, predavanja, praznovanja, poroke,... Več o vsem pa na spletni strani gradu.
Če se do gradu povzpnemo skozi drevored, nas na levi pričaka majhen ribnik.
Grajski ribnik je povezan tudi z najdbo bronastega meča, ki je bil avgusta 2004 sicer najden v vrtači na Zgornjem Dobenu, a se je kmalu izkazalo, da je tja pripotoval skupaj z materialom, ki so ga nakopali ob poglabljanju ribnika. Več o meču in njegovi najdbi si lahko preberete tu.
Meč izvira iz zgodnje bronaste dobe, v vodo pa je bil po mnenju zgodovinarjev odložen v povezavi z religioznimi rituali. Sodi med najstarejše evropske meče.
Ohranjen je v celoti. Dolg je 56,5 cm. Hrani ga Narodni muzej v Ljubljani.
Če pogledate desno od poti, pod gradom vidite vhod v manjšo jamo. To je Jama 1 pri Jabljah, v jamskem katastru vpisana pod številko 1714. Ima stalni izvir, zaradi nizkega stropa in stalnega pretoka vode pa ni raziskana. Uradno je bila odkrita januarja 1958.
Blizu kamnitega mostu ob cesti še vedno stojita stara hleva. En je bil konjski, drugi pa kravji. Katerim živalim je pripadal kateri, je bilo pred leti še razvidno, saj sta bili nad vhodom kravja in konjska glava. Konjska je danes še ohranjena, a je obešena drugje, na levem hlevu v dvoriščnem delu.
Ste vedeli, da je ob cesti, ki vodi od gradu proti trzinskemu kamnolomu, kjer danes stoji stanovanjski blok, med letoma 1825 in 1868 stal graščinski mlin?
Poganjala sta ga voda iz Pšate (od najbližjega ovinka Pšate so po jabeljskih travnikih izkopali strugo Milinščice) in potok, ki je pritekel izpod gradu. Mlin so kmalu opustili, saj so bile možnosti za obratovanje zaradi poplav in majhnih vodnih moči slabe.
V gozdu dokaj blizu gradu se skriva še ena zanimivost povezana z gradom oziroma baronico Marijo Hipolito Lichtenberg Janežič. Menda naj bi prav ona po atenetatu na kralja Aleksandra I. Karađorđevića v Marseillu dala vklesati v skalo v gozdu napis: ALEKSANDER I., + 9. 10. 1934, ČUVAJTE JUGOSLAVIJO!
Skalo si lahko ogledate še danes. Kako do nje, izveste pri opisu zaklada GC4WX0A Čuvajte Jugoslavijo.
In zdaj sledi uganka.
Pravzaprav pogovor med miškami, ki vam bo pomagal pri ugotavljanju končnih koordinat.
Dedek mi je pripovedoval o grajskem mišku Jabelčku, ki je nekoč na polju našel pravi zaklad - gromozansko koruzno zrno. Ker ga je hotel shraniti za hude čase, če teh ne bo, pa kot zanimivost za mladi rod, se je s prijatelji posvetoval, kam ga skriti.
"Ampak kam naj zrno skrijem? Prijatelji, predlagajte mi skrivališča," je poprosil zbrane miši.
Nikolaj, eden najbolj prijaznih miškov na gradu, je prvi priskočil na pomoč z idejo: "Drevo, tisto tam spodaj, tam zrna ne bo nihče iskal."
"Ne, ne, tam bi ga našle ptice. Moj predlog je skala, tista v katero je grofica dala vklesati napis Čuvajte Jugoslavijo," se je oglasil Nande, najmlajši, a zelo razgledan mišek.
"To je malce daleč," je pripomnila Ernestina. "Predlagam WC, tistega v kleti, ki ga nihče ne uporablja. Tam zagotovo ne bo nepovabljenih gostov."
Evita se je takoj razburila: "Fuj, kako ogaben prostor, ne moreš tja skriti zaklada. Predlagam .... Apčih, presneti prah, kar naprej me sili na kihanje. Apčih, apčih ..."
"No, ti se v miru nakihaj, mi pa nadaljujmo s predlogi," je vskočil Norbert, najstarejši mišon. "Menim, da je stolp dobro skrivališče. Tam se redkokdo potika."
"Ni res," je ugovarjala Evelina, stara siva miš, ki je bila na tekočem z vsem dogajanjem na gradu. "Tam se pogosto zadržuje grajski kuhar. Most bo boljša izbira, če zrno skriješ pod njim, ga ljudje ne bodo odkrili."
"Prijatelji, hvala za nasvete. Utrnila se mi je še ena ideja. Mislim, da vem, kam bom skril zrno, da bo varno in ga bodo lahko občudovali še naši zanamci," se je oglasil Jabelček in jo ucvrl proti...
Kam je stekel Jabelček, mi ded ni povedal, a sem zaklad vseeno našel. Če ga uspete najti tudi vi, se pri skrivališču morda srečamo.
