Mežica je največje svinčevo-cinkovo rudišče v Sloveniji z dolgoletno rudarsko zgodovino. Skozi stoletja so rudarji pod goro Peco izkopali labirint tunelov, dolg do 800km.
Konec 19. stoletja je avstrijsko podjetje Bleiberger Bergwerks Union pokupilo vse manjše rudnike na tem območju in začelo načrtno rudariti. V začetku 20. stoletja se je rudnik začel močno razvijati, ko so se poleg rudnika začele razvijati tudi spremljajoče dejavnosti (kovaštvo, topilnice in izparilnice, elektrarne). Nastalo je močno podjetje, ki je vse skupaj zaposlovalo preko 2000 ljudi. V času po 1. svetovni vojni je proizvodnja hitro naraščala in dosegla 1% svetovne prozvodnje svinca. Od leta 1917 do 1934 je imel rudnik tudi svojo, 13 km dolgo, ozkotirno železnico od Prevalj do Žerjava. V Žerjavu je bila leta 1915 zgrajena separacija, katera je ohranjena in obnovljena kajti zavarovana je kot tehnični spomenik.
Rudnik so zaprli leta 1994, saj se proizvodnja ni več izplačala. Do zapiranja rudnika so rudarji nakopali 19.000.000 t rude iz katere so pridobili 1.000.000 t svinca in 500.000 t cinka.
Kako je delo potekalo v rudniku leta 1968 si lahko ogledate v videu:
https://www.youtube.com/watch?v=LFyWz_PEQDQ
Glavna rudna minerala sta galenit in sfalerit. Mežica je znana tudi po svinčevem mineralu wulfenitu, ki je eden najlepšij mineralov v Sloveniji. Najpogostejši jalovinski mineral v Mežici pa je kalcit.
Sfalerit (ZnS) – Je pomembna cinkova ruda. Sestavljena pretežno iz kristaliničnega cinkovega sulfida, vendar skoraj vedno vsebuje različne količine železa. Je rumene, sive, rjave do črne barve. Poznana je tudki kot cinkova svetlica, žvepleni cink in psevdogalenit.
Galenit (PbS) – Je svinčeno siv in močnega lpvinskega sijaja. Na zraku oksidera in postane moten. Galenit je glavna ruda za pridobivanje svinca, po navadi pa iz njega kot stranski produkt pridobivajo tudi srebro. Včasih so galenitne kristale uporabljali v radijski tehniki.
Wulfenit (PbMoO4 ) – Najpogosteje ima obliko tankih ploščičastih kristalov živo oranžne rdeče do rumeno oranžne barve. Rumeno različico so včasih poimenovali rumena svinčeva ruda. Ni pa dovolj trd, da bi bil uporabljen kot poldrag kamen. Kristali dosežejo velikosti do 7 cm.
Zdaj je del rudnika odprt za obiskovalce. Vanj se lahko podate s pravim rudarskim vlakom, tisti bolj pustolovski pa tudi s kolesom ali kajakom. Več informacij: http://www.podzemljepece.com/#
Karta Mežiških revirjev leta 1914:
Karta Mežiških revirjev leta 1964:
