Baharček Mystery Cache

Baharjev France

Ko bi še živel Josip Jurčič, katerega odlika je bila popisovanje preprostih Ijudi našega podeželja, bi



Baharjevega Franceta prav gotovo uvrstil v katero svojih povesti. In ko bi tudi Levstik še tlačil preljubo slovensko zemljo, bi mu težko verjeli, da je motiv za znanega junaka Martina Krpana, silaka iz Vrha pri Sv. Trojici, dobil kje drugje kot ravno ob močni postavi in hudomušni pojavi Baharjevega Franceta ( s pravim imenom France Jama).

Orjak pa je Franc bil, da malo takih na šentviškem koncu. Toda kdor Ga je poznal, je prav dobro vedel, da se pod plaščem njegove silaške postave skriva srce človeka, za kakršne pravi Ijudska govorica, da so »dobre duše«. FrancE je ta vzdevek prav gotovo upravičil predvsem s svojim delom, ki ga je vse do zadnjega ohranjalo pri močeh. Težko je najti kako dOmačijo v Podgori, Sentvidu ali okolici, ki ne bi bila deležna njegove pomoči. Hudomušne, včasih pa tudi pikre besede so vselej bodrile Ijudi, s katerimi je imel opravka. Bil je prijatelj resnice in vsakomur je »znal povedati svoje«, pa mu tega vseeno ni niHče vzel za zlo. Kako priljubljen je bil med Ijudmi, je najbolj dokazal njegov pogreb, na katerem je bilo poleg domačih ter velike množice prijateljev in znancev, opaziti tudi nekaj osebnosti iz javnega življenja. Ti niso prišli po uradni poti, pač pa so se poslovili od njega kot od človeka, ki so ga kljub njegovim posebnostim lahko le spoštovali.. Že zA svojega življenja je Baharjev Franc prešel v legendo. O malokaterem človeku kroži toliko zanimivih zgodb, kot ravno o njem. Samotar, ki ni imel nikjer obstanka, je bil stalno med Ijudmi, tako pri njihovem delu kot tudi pri raznih Ijudskih praznovanjih. Vsepovsod je bil v središču pozornosti, zato ni čudno, da je o njem Spletenih cela vrsta anekdot. Ko sem mu nekoč povedal eno izmed njih, se je le nasmehnil, zamaHnil z roko in veselo pristavil: »Ljudje vedno več povedo, kot je pa res!
Pred hišo je bil velikanski kup kamenja. Nekaj ga je bilo malenkostno obdelanega. Po tega je kar sam prišel neki mož, ki so ga v Dravljah, posebno pa v Šentvidu zelo dobro poznali – Baharjev France. Bil je močan in velik kot gora. Sam je dvignil velikanski kamen in ga nesel na ´diro.´ Ko sem mu rekel, naj mu še kdo pomaga, je preprosto odvrnil: »Take kamne smo za kravam ´meta´l, ko smo jih pasl´! Njemu je šlo vse za šalo. Zato je tudi pri vsem napornem delu znal prenesti nekaj veselja, celo zabave.
Za časa funkcionarja Miha Marinka, je Baharjav France hodil po Šentvidu in na glas govoril Naš bik Miha marinko! Pa so ga takratni miličniki pohopsali in odpeljali na takratno milico in ga povprašali kaj se gre, ko take govori javno na cesti o našem Miha Marinku. Pa je takoj odvrnil: Pa pridite pogledat v našo štalo pa boste videli, da ma naš bik Miha rinko !!!

Vaša naloga je razvozlati kodo, ki jo je nosil Baharjev bik Miha z rinko na levem uhlju ( koda pa ima tudi drugi pomen in to je vaša naloga) :