Ta geocache je postavil član Geocaching kluba Geosledec.
Obišči našo » spletno stran in se nam pridruži tudi ti!
o prehrani
V prehrani so bili povezani z naravo: nabiranje različnih rastlin in sadežev za hrano in prodajo: šparglji, zelišča, ruj,... Lov na divjačino, posebno na zajce, jerebice, polže. Gojili so domače kunce za hrano, za volno so redili ovce. Hrano so belili z mastjo, zelenjavo in solate pa z oljčnim oljem. Narava nudi sadje v vseh letnih časih, a ga je primanjkovalo, ker so bile družine preštevilčne. Še danes se dela "pan di fighi" kruh iz fig (se izdeluje brez moke, iz samih fig), ki je bil obvezna hrana moškim zjutraj ob žganju. Kruh je nadomeščala polenta, a nikoli za večje praznike. Pekli so ga na ognjišču, zaradi boljšega okusa pa so ga oblagali z rastlinskimi listi, najpogosteje z ohrovtovimi. Kruh z ognjišča je navaden, v krušni peči pa so pekli za praznike: za veliko noč pince, ob poroki kolače. Pekli so tudi za prodajo, odtod krušarice. Jedli so tudi morske ribe, ki so jih kupovali v mestih, sami pa so lovili v Dragonji in Drnici tudi rake in jegulje. Školjke so prišle na vrsto ob posebnih praznikih. Zmotno je mišljenje, da so Istrani veliko pili vino. Več kot vina je bilo olja. Vino so imeli za praznike. Še danes pa pijejo vodo in kis, "temperanje" ali samo vodo, sicer v vročini ne bi mogli delati.
Pot začnemo na vaškem trga pred cerkvijo sv. Magdalene, kjer je postavljena tudi informacijska tabla. Na poti ves čas sledimo rumenim puščicam, na opazovalnih mestih učne poti pa nas pozdravijo lične barvne gobice, to je tudi znak, da smo na pravi poti. Hojo začnemo naravnost navzgor proti severovzhodu mimo cerkve sv. Magdalene, ki je na desni strani, in vaškega napajališča, ki stoji na levi strani, in hodimo vse do zadnje hiše pred gozdnatim pobočjem. Tu naša pot zavije desno za hišo in preide v prijetno stezo, ki se začne nekoliko bolj strmo vzpenjati proti vzhodu, po gozdnatem pobočju grebena Kuk-Lačna. Na poti lahko, v spodnjem delu pobočja, opazujemo globoke erozijske jarke v flišnati podlagi, višje pa se pot v nekaj ovinkih povzpne na apnenčasti greben z vrhi Kuka in Lačne. Nadaljujemo ravno in dosežemo širok kolovoz (ta povezuje Rakitovec prek Kuka nad Movražem ter se povzpne na Lačno in spusti v Kubed). Na kolovozu zavijemo levo in se po njem skoraj vodoravno sprehodimo do razcepa, kjer se pot spusti navzdol proti Smokvici. Tukaj nadaljujemo ravno do jame Špilja (oznaka jama) in se rahlo vzpnemo do zanimive, majhne kraške jame na robu apnenčastega grebena. To je v bistvu kratek rov skozi skalni rob; stvaritev narave je posebej zanimiva za otroke. Potem nadaljujemo pot vse do razglednega stolpa na vrhu hriba Lačna nad Gračiščem.
Oprema : Manj zahtevna pot po kolovozih in stezah. S športno ali lahko planinsko obutvijo je priporočljiva v vseh letnih časih, in ker poteka po utrjeni kraški podlagi, je primerna tudi za obdobja s padavinami.
Potek poti: Smokvica–Lačna
Dolžina poti: 2,8km, 1 ura hoje