Stavba ljubljanske Opere, najprej Deželnega gledališča, je bila zgrajena med letoma 1890 in 1892 v novorenesančnem slogu po načrtih čeških arhitektov Jana V. Hraskyja in Antona Hrubyja. Do zgraditve nemškega gledališča leta 1911 (oziroma stavbe današnje Drame) so tu uprizarjali slovenske in nemške igre, kasneje le slovenske.
Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana se ponaša z obširnim sporedom opernih, baletnih in koncertnih del iz klasičnega in sodobnega repertoarja. Orkester, operni in baletni ansambel v sezoni izvedejo okrog 150 predstav doma in v tujini in uspešno sodelujejo s tujimi producenti in ustvarjalci. Med najbolj odmevne predstave zadnjih let v mednarodnih koprodukcijah sodijo Faust, Aida, Renske nimfe, Zaljubljen v tri oranže idr.
V nišah fasade sta kipa, ki predstavljata alegoriji tragedije in komedije, stavbi pa daje njeno značilno zunanjo podobo predvsem bogato okrašeno pročelje z jonskimi stebri nad vhodom, ki podpirajo mogočen timpanon. Vanj so postavljeni kipi, ki ponazarjajo poezijo in slavo, nad njimi pa stoji kip genija s plamenico. Pred poslopjem na kamnitih podstavkih stojita doprsna kipa slovenskih gledališčnikov Antona Verovška in Ignacija Borštnika, ob strani pa portret slovenskega basista Julija Betetta.
Dvorana je podkvaste oblike in obdana z obokanimi hodniki, ki vodijo do stopnišč. Poleg parterja so na obodu dvorane parterne lože in lože v nadstropju, sledi balkon in galerija, za njo pa še stojišča. Prostori za garderobo obiskovalcev so v avli in ob parternih ložah.
Stavba Opere je bila v času delovanja deležna dveh temeljitiv prenov. Okoli leta 1940 so ji dodali dolg ozek prizidek z baletno dvorano ter povečali površino prostorov ob prenovljenem odru. Leta 2009 so ponovno posodobili odrski sklop ter stavbo povečali z modernim prizidkom v katerem so med drugim tudi novi spremljajočimi prostori ter prostori za druženje.
Danes se osrednje slovensko glasbeno gledališče poleg rednih programskih novosti vsake sezone ponaša z obširnim repertoarjem opernih, baletnih in koncertnih del iz sodobne in klasične glasbeno-gledališke ustvarjalnosti v matični hiši ter na gostovanjih doma in v tujini. SNG Opera in balet Ljubljana že nekaj let uspešno sodeluje tudi z različnimi mednarodnimi in domačimi koproducenti, s katerimi je v minulih sezonah uprizorilo več odmevnih projektov.