(SI) Križna jama je več kot 10 km dolga, čudovita podzemna vodna jama, kjer kapniki »rastejo iz vode«! Je tudi pomembno najdišče kosti jamskega medveda in po številu podzemnih živalskih vrst ena od biotsko najbolj pestrih kraških jam na svetu.
PRED ZACETKOM:
Opis tega Geološkega zaklada je dolg. Prosimo, preberite ga in si zapisite naloge za vpis se pred obiskom zaklada!
NALOGE ZA VPIS OBISKA
1. Kakšne oblike je vhod v jamo? Zakaj menite, da je take oblike in zakaj je odprtina nastala prav tam, ne pa bolj levo ali desno v steni?
2. Ocenite višino skalne stene v kateri je vhod v jamo.
3. Zelo bomo veseli, ce kaksno zanimivo fotografijo z mesta zaklada prilozite svojemu vpisu (logu) obiska.
POMEMBNO!
- Preden vpisete obisk zaklada, posljite odgovore preko GC profila ali neposredno na e-naslov vane.si.geo@gmail.com. Takoj potem lahko vpisete obisk zaklada na spletu – ne potrebujete dodatnega dovoljenja. Ce ste fotografirali, prosimo, prilozite kaksno fotografijo.
- Vpisi brez ustrezne spremljajoce e-poste, ki vsebuje pravilne odgovore, bodo najprej trajno kodirani, kasneje izbrisani!
- Vpisi, ki vsebujejo odgovore bodo izbrisani!
- Fotografije, ki razkrivajo odgovore bodo izbrisane!
(ENG) Križna jama (Križna cave) is more than 10 km long, marvelous water cave, where stalagmites »grow from the water«! It is also an important cave-bear-bones site, and one of the caves with the largest variety of carst cave-dwelling animals in the world.
BEFORE THE BEGINNING:
Please, read it and write down logging tasks before visiting the EarthCache site!
LOGGING TASKS
1. What is the shape of the cave entrance? What do you think, why is it shaped like this and what is the reason the entrance opening is there and not somewhere to the left or right side in the wall?
2. Estimate the height of the stone wall with the cave entrance.
3. We would be glad if you added interesting photos from the EarthCache location to your log.
IMPORTANT!
- Send answers through GC profile or directly to e-mail vane.si.geo@gmail.com
before logging. After that you can log - you don't need an additional permission to log. Please, upload photos if you have taken them.
- Logs without an accompanying e-mail containing correct answers will be encrypted and later deleted!
- Logs containing answers will be deleted!
- Photos revealing answers will be deleted!
slovensko besedilo / Slovenian text
tocke poti in dnevniki / waypoints and logs
Visit our web-site Geološki zakladi / EarthCaches
for a complete list of our EarthCaches and a lot of additional information. Visit our EarthCache "River with seven names - OBRH - Loško polje" in the neighborhood too.
(ENG) KRIŽNA JAMA – KRIŽNA CAVE
The entrance in the Križna cave lies in the hollow between several domed hills, in the middle of tiangle between Bloke plateau, Loško polje and Cerkniško polje. Underground passages mainly stretch in the easterly and northeasterly direction from the cave entrance, towards the Bloke plateau. Their length, researched until now, is more than 10 km. At the western side the cave continues through 124 m deep shaft (an underwater siphon) towards 1600 m long Nova Križna jama. The cave is known especially from three aspects: WATER FLOW with underground lakes, as important CAVE-BEAR-BONES SITE, and because of its UNDERGROUND BIODIVERSITY.
WATER FLOW originates from rockfalls at cave’s eastern side. In the time of low water level this is mostly water permeating through carbonate rocks. Only in the time of very high water, some of it flows from sinks at Bloke plateau. Water flow disappears through siphons at several places along its course through the cave and than springs at the surface again. Water finally leaves Križna cave in Kittl chasms, reapeares in Nova Križna jama, sinks again and surfaces in the springs of Štrbenščica at Cerkniško polje.
Water flow fluctuates from few l/sec to few cubic meters/sec in the 1st lake. Since the water mostly originates as permeating water, it contains large quantities of dissolved calcium carbonate, which is deposited as rimstone barriers between pools in the cave. As the deposition of the carbonate is quite fast when water flows over rapids, many carbonate barriers have formed there, and up to 7 m deep pools behind them. There are more than 45 lakes in Križna cave, which are from ten to 250 m long. The barriers are still being built up, at the rate of about 0,1 mm per year, and consequently the water in the lakes is rising and has, in many places, flooded stalagmites on the floor. This gives the explorer the impression that some of the formations have "grown" out of the water – which, of course, is not possible. This phenomenon has given the name to some of the cave formations – the Venetian harbor, for example.
Tourists (in the company of guides) can visit the first part of the cave without limitations for now. Because of its extreme beauty, the trip deeper into the cave is limited to 4 persons a day (or one boat).
Image 1: Sketch of Križna cave. Legend: 1 – flowstone, 2 – rockfall, 3 – clay, sand, 4 – alluvial deposit, conglomerate, 5 – water flow, 6 – inclination of rock layers, 7 – faults.
THE BONES OF THE CAVE BEAR have been firs observed here by Aleksander Skofiz in 1847. He reported his discovery to the custodian of the Ljubljana natural history museum Henirk Freyer, but the excavation of the bones has been started only in 1878 by Ferdinand von Hochstetter. He has excavated more than 2000 bones in four days, and so disclosed one of the richest cave bear sites in this part of Europe. He has been able to assemble two complete skeletons and send them to the Vienna Natural history museum. Besides the quantity of bones, also the size stands out: the largest skull measures full 56 cm in length. There is not much consent about the age of the bones: they are from 45,000 to 146,000 years old. The site has probably been bears lair for several tens of thousands of years. Some bones have been flushed by high waters and fragments can be traced along the Križna jama 2.
Image 2 - from left to right: water flows over carbonate barrier, comparison of brown bear and cave bear skulls (at display in Križna cave), one of many animal species in the cave.
Križna cave water contains small amount of nutrients, but the ANIMAL SPECIES DIVERSITY IS LARGE none the less. There have been 45 species of troglobiontic animals (permanent cave dwellers) found here until the year 2000. This puts Križna cave at the 4th place in the World. Water and land animals are frequent: Niphargus stygius, Niphargus orcinus, Monolistra, 6 species of small snails (3 of them endemic), Titanethes albus, Stalita taenaria, Leptodirus hochenwartii, Pelodrilus bureschi. There are also many part-time cave dwellers, especially Horseshoe bats. It is not clear why the Olm (Proteus anguinus) is missing in this cave.
EARTHCACHE
Coordinates are set at the parking place in front of the cave. You don't need to enter the cave to log this EarthCache, but we recomend you to do it! So, you should visit the cave during the season when guided tours are available.
Please, see the home page of the Križna cave to check when and how the visits are possible and all other information: Krizna jama / Krizna cave
References:
- DEDI, digital encyclopedia of Slovenia, Athor of the text: Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
- Sketch of Križna cave: Ivan Gams, 2004: Kras v Sloveniji, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Ljubljana.
- Photos: from the article »S čolnom v Križno jamo«, planet Siol.net, 2011.
Slovensko besedilo
Obiscite naso spletno stran Geološki zakladi / EarthCaches
za seznam vseh nasih Geoloških zakladov in mnogo dodatnih podatkov. Obiščite tudi Geološki zaklad "River with seven names - OBRH - Loško polje" v soseščini.
(SI) KRIŽNA JAMA
Vhod v Križno jamo je v kotanji kraškega kopastega površja sredi trikotnika med Bloško planoto, Loškim poljem in Cerkniškim poljem. Doslej raziskani podzemni rovi v dolžini več kot 10 km, se razprostirajo večinoma proti vzhodu in severovzhodu, to je v smeri proti Bloški planoti. Proti zahodu se Križna jama prek več kot 124 m globokega sifona nadaljuje v več kot 1600 m dolgo Novo Križno jamo. Jami sta si morfološko precej podobni in sta hidrološko nedvomno enotni, čeprav ju potapljači zaradi velike globine sifona in grušča v odtočnih sifonih Križne jame še niso uspeli fizično povezati. Jama je znana predvsem po treh vidikih: PO VODNEMU TOKU s podzemnimi jezeri, je pomembno NAJDIŠČE KOSTI JAMSKEG MEDVEDA in po VELIKI PODZEMNI BIOTSKI PESTROSTI.
VODNI TOK se v Križni jami pojavi izpod podorov v njenem vzhodnem delu. Ob nizkem in srednjem vodostaju gre za preniklo vodo, le ob zelo visokem vodostaju se v jami pojavi tudi voda ponikalnic z Bloške planote (Farovščica). Voda v Križni jami večkrat ponikne v sifon in se znova prikaže na površini, dokončno zapusti jamo v Kittlovih breznih, pride na površino v Novi Križni jami, v njenem zahodnem koncu pa vnovič ponikne in se prikaže na planem v izviru Šteberščici na Cerkniškem polju.
Pretok pri 1. jezeru običajno koleba med nekaj deset l/s do nekaj m3/s. Ker gre v veliki meri za preniklo vodo, se v strugi podzemnega potoka kalcijev karbonat izloča v obliki sige. Ker je izločanje karbonata iz vode na brzicah v primerjavi s počasi tekočo jezersko vodo za več kot desetkrat hitrejše , so na mestu brzic nastali sigovi jezovi, za njimi pa do 7 m globoka jezera. Jezer v Križni jami je več kot 45, njihova dolžina pa se zaradi hitrejšega odlaganja sige dolvodno od sotočij povečuje od Kalvarije do 1. jezera (od nekaj deset do 250 m). Pri višanju sigovih pregrad za okrog 0,1 mm na leto voda poplavlja tudi kapnike, zato ti na videz rastejo iz vode (npr. Beneški pristan). Zaradi izjemnih lepot je vodni del med 1. jezerom in Kalvarijo sicer urejen za turistični obisk, vendar ga lahko zaradi njegove ranljivosti obiščejo le do 4 osebe na dan (1 čoln). Omejitve za suhi del jame, to je od vhoda do 1. jezera, zaradi manjše ranljivosti zaenkrat ni.
Slika 1: Tloris Križne jame. Legenda: 1 – siga, 2 – podorne skale, 3 – ilovica, pesek, 4 – prod, konglomerat, 5 – vodni tok, 6 – vpad skladov, 7 – prelom.
KOSTI JAMSKEGA MEDVEDA Ursus spelaeus je v Križni jami prvi opazil Aleksander Skofiz leta 1847, o tem poročal kustosu ljubljanskega muzeja Henriku Freyerju, izkopavanja pa je šele leta 1878 pričel Ferdinand von Hochstetter. V štirih dneh jih je izkopal več kot 2000, kar to najdbo kosti jamskega medveda uvršča med najbogatejše v tem delu Evrope. Iz kosti je sestavil dve popolni okostji, ki sta bili poslani v dunajski naravoslovni muzej. Poleg številčnosti kosti izstopa tudi njihova velikost – največja znana lobanja iz Križne jame meri v dolžino kar 56 cm. Glede starosti kosti jamskih medvedov obstajajo v stroki precejšnja razhajanja – stare naj bi bile od 45.000 do 146.000 let. Glede na količino kosti je možno, da je bila jama brlog več deset tisoč let. Na številčno/daljšo poselitev kažejo tudi številni medvedji obrusi na skalnih štrlinah. Del kosti jamskih medvedov je v preteklosti odplavila visoka voda, zato lahko drobce kosti sledimo tudi vzdolž vodnega toka v Križni jami 2.
Slika 2 - od leve proti desni: voda se preliva preko sigaste pregrade, primerjava lobanj rjavega in jamskega medveda (razstavljeno v Križni jami), ena od mnogih živalskih vrst v jami.
Križna jama je kljub oligotrofnosti, to je majhni količini hranil v vodi, PESTRA Z VIDIKA ŽIVALSTVA. Do leta 2000 je bilo v njej odkritih kar 45 podzemnih (troglobiontskih) živalskih vrst, kar jo po pestrosti uvršča na 4. mesto na svetu. Pogoste so tako vodne kakor tudi površinske živali: kapniška postranica (Niphargus stygius), slepa postranica (Niphargus orcinus), jamski ježek (Monolistra racovitzai), 6 vrst drobnih polžkov (od tega 3 endemični), jamska mokrica (Titanethes albus), jamski pajek (Stalita taenaria), drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), jamski črv (Pelodrilus bureschi). Pogoste so tudi obdobne jamske živali, zlasti netopirji podkovnjaki – še bolj številni so v obliki kolonije v Križni jami 2. Kljub temu pa v Križni jami zaradi ne povsem pojasnjenih vzrokov ni mogoče najti močerila ali človeške ribice (Proteus anguinus).
GEOLOŠKI ZAKLAD
Koordinate so postavljene na parkirni prostor pred vhodom v jamo. Za vpis zaklada notranjosti jame ni nujno obiskati, vendar vam toplo priporočamo, da to storite. Načrtujte torej obisk jame tedaj, ko so organizirani vodeni ogledi.
Oglejte si spletno stran jame za urnik ogledov in vse ostale informacije: Krizna jama / Krizna cave
Viri
- DEDI, digitalna enciklopedija Slovenije, Avtor zapisa: Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.
- Skica Križne jame, Ivan Gams, 2004: Kras v Sloveniji, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Ljubljana.
- Fotografije: iz članka S čolnom v Križno jamo, planet Siol.net, 2011.
tocke poti in dnevniki / waypoints and logs