To the English text
SLO
Vprašanja:
1. Koliko je strnjenih stopnic, ki vodijo do vhoda v jamo?
2. Ocenite površino pokrova nad vhodom, skozi katerega je v jamo vstopil njen odkritelj (koordinate so označene v dodatni točki poti).
3. Ob prvotnem vhodu je pod (najbližjo) smreko kamen. Kaj je ob njem zanimivega?
Neobvezno: Najdete še kakšen podoben pojav v bližini? Zabeležite njegove koordinate ali opišite pot do njega.
4. Kolikšno nadmorsko višino kaže GPS sprejemnik ob prvotnem vhodu v jamo? Koliko je le-ta višje/nižje od trenutnega vhoda?
Najdbo zaklada lahko vpišete takoj, ko si ogledate jamo (vsaj od zunaj) in oddate odgovore na vprašanja po elektronski pošti. Prosimo, da odgovorov ne omenjate ali namigujete nanje v samem vpisu. Na pošto z odgovori bomo odgovorili takoj, ko bo mogoče.
Opis
Jama leži pri vasi Velike Lipljene, južno od Grosuplja, v neposredni bližini grebena Tabor (492m). Jamo je 26. maja 1926 odkril Josip Perme, župan takratne občine Št. Jurij pri Grosupljem. Josip Perme je bil domačin iz Ponove vasi ter velik podpornik in propagator tega podzemnega sveta. V lepo zakopano jamo je prišel skozi 11 m globoko brezno pri opolskem kamnu:
»Splezam v višino po skali, spremljevalca za menoj in pridem v krasno, sedaj imenovano Glavno dvorano. Tu se blešči na tisoče krasnih kapnikov, stalagmitov in stalaktitov. Polagoma gremo nekoliko v breg, tako da pridemo do velikega kapnika, zdaj imenovanega Spomenik neznanemu junaku. Bili smo presenečeni, stali smo nepremično in gledali podzemeljske krasote. Moja spremljevalca (njegov sin Jože in sosedov sin Anton Ogrinc) sta začela peti in vriskati.« (Josip Perme)
Jamo so poimenovali Županova jama, še istega leta pa so jo jamarji Društva za raziskovanje jam iz Ljubljane razsikali in izmerili. Župan Perme se je neprestano trudil, da bi jama čimprej postala dostopna javnosti. Z velikimi, tudi lastnimi stroški je začel graditi v jami pota, namestil lestve, uredil prvo razsvetljavo in ustanovil Društvo za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi. Najdbi Glavne dvorane (današnje Županove dvorane) je kmalu sledilo še odkritje njenega nadaljevanja, tako imenovane Blatne ali Male dvorane. Tako je župan Perme lahko že leta 1927 pripravil otvoritev podzemskih jam na Taboru. V sedmih zimah so Perme in njegovi sodelavci zvrtali, izstrelili in izsekali umetni hodnik med obema jamama. Leta 1937 je Perme s svojimi sinovi odkril novo veličastno Matjaževo dvorano s tremi orjaškimi kapniki v sredini, ki kakor stebri podpirajo visoki strop in oblikujejo zares veličastni Matjažev prestol. Med letoma 1946 in 1996 se je jama imenovala Taborska jama, po utrjeni cerkvici Tabor, v katero so se ljudje v 15. In 16. stoletju zatekali pred turškimi napadi.
foto: M. Trobec
Vhod v jamo leži na nadmorski višini 410 m, dolga je 360 m, urejena krožna turistična pot pa meri 610 metrov in ima 479 stopnic. Jamo sestavlja osem dvoran. Najglobji del jame (brezno, s katerim se konča Zadnja dvorana) je 77 m pod površjem. Kljub svoji sorazmerni majhnosti ima jama vse jamoslovne pojave kot največje jame: zasuto strugo nekdanje reke, prepade in brezna, rove in dvorane, kapnike vseh oblik, barv in razsežnosti, sigove ponve s kristalno čisto vodo, pozimi pa ledene tvorbe v Ledenici. Vlažnost zraka v jami je med 80% in 90%. Razen v Ledenici, kjer se pozimi nabere hladen zrak in temperatura niti poleti ne preseže 6,5°C, se temperatura v drugih delih jame giblje med 9 in 12°C. Ob izvrstni električni razsvetljavi prihajajo sveže, pestre kapniške oblike v jami do polne veljave.
foto: M. Trobec
Komaj 100m od vhoda v brezno, skozi katerega je vstopil Perme, leži Ledenica, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že stoletja poprej, saj jo v svoji "Slavi vojvodine Kranjske" leta 1689 omenja J. V. Valvasor. Domačini so jo uporabljali za skrivališča ob turških vpadih. Skozi prvotni vhod v jamo so vstopali turisti vse do leta 1935, ko so uredili vhod za gostiščem ob jami. Betonske stopnice nas pripeljejo naravnost v Ledenico, ki je vrečaste oblike in je dobila ime po mrzlem zraku (4°C), v njej se zaradi mraza obdržijo ledene sveče še pozno v pomlad, pozimi pa zaradi nizkih temperatur nastajajo ledeni kristali stalagmiti.
foto: M. Trobec
Iz Ledenice, ki jo krasi lepo zasigan kamen, vzdolž podora ob zahodni steni dvorane vodijo v strmo skalo vsekane stopnice navzgor do umetnega rova v nizko Srebrno dvorano bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Ime je dobila po srebrnkastem lesku kapnikov. Sosednja Županova ali tudi Permetova dvorana ima izravnana podorna tla. V 11m visokem stropu je viden prvotni vhod v jamo, odprtina, skozi katero so se vanjo s površja spustili prvi raziskovalci – domačini. Zavarovana je z železnim pokrovom, ki si ga lahko ogledamo tudi od zunaj (dodatna točka poti). Iz dvorane pelje pot skozi nizek rov z erozijsko oblikovanimi stenami mimo 4m visokega salagmita Svečnika in nato navkreber mimo kapniške skupine Orgel v največjo 30m dolgo, 20m široko in do 10m visoko Veliko dvorano, bogato s kapniškimi tvorbami. V njej so lepe stalaktitne skupine, ki so jim že prvi obiskovalci dali zveneča imena: Baldahin, Šal, Kapelica, itd. S stropa dvorane visi množica lepo oblikovanih stalaktitov. Na podornih skalah so zrasle stalagmitne tvorbe od drobnih kapnikov, Briljantnega stebra ter do mogočnega, nekaj metrov visokega Spomenika neznanemu vojaku, kot spomin na 1. svetovno vojno. Nasproti temu spomeniku stoji čudoviti Županov kapnik ali Permetov steber, v spomin odkritelju Županove jame, prava posebnost pa so še podzemeljske škarplje.
Jugovzhodna stena dvorane je vsa zasigana. Dvorana je izjemno akustična. Po stopnicah pridemo čez prag v Blatno dvorano, ki je dobila ime po debeli plasti ilovice, ki je včasih prekrivala tla. Dolga je 24 m in široka 12 m. Njene stene so zaradi železovega oksida rjavo-rdeče. Zahodna stena je gola,ob vzhodni steni pa rastejo mogočni kapniki, med njimi ogromen stalagmit, Krstni kamen, ki meri v obsegu 7m. S stropa visijo šopi stalaktitov. V severnem delu so velike sigaste ponve, napolnjene s kristalno čisto vodo, ki se v tem podzemnem svetu lesekta kot čisto srebro. Do leta 1937 je bila jama poznana le do tod. Takrat so skozi razpoke prodrli v prostorno Matjaževo dvorano, imenovano po legendi o kralju Matjažu. V dvorani najdemo namreč najlepšo kapniško tvorbo v jami in hkrati najbolj prepoznaven kapnik Županove jame, Matjažev prestol, ki ga oblikujeta dva mogočna kapniška stebra. Okrog teh stebrov so v tleh številne rjavkaste sigaste ponvice, s stropa vise ponekod veliki stalagmiti v obliki banan. Tu naredi pot za obiskovalce pentljo in vodi nazaj, tla dvorane pa prehajajo v ožjem prehodu v 30m dolgo Zadnjo dvorano napolnjeno s skalami in ilovico, ki se na desni konča s 35 m globokim breznom. V letu 1994 so jamarji Jamarskega kluba "Železničar" iz Ljubljane odkrili nadaljevanje jame. Našli so novo jamo, ki je dobila ime po odkritelju in se imenuje Igorjeva dvorana. Dolga je 30m in po vzhodni steni zakapana. Dostopna je samo jamarjem.
Živalstvo in rastlinstvo
Zanimivo je tudi živalstvo v jami. Najpogostejši so mali podkovnjaki (Rhinolophus), ki so ena izmed vrst netopirjev. Netopirji so v splošnem najbolj opazne živali v jami; v jamah jih najdemo kakih sedem vrst, podkovnjaki so med najpogostejšimi, čeprav niso v velikih številih. Netopirji v jami prezimujejo, poleti pa se v njej zadržujejo čez dan. Spadajo med subtroglofile, kar pomeni, da so v podzemlju pogosto ali redno, vendar pa nujno potrebujejo tudi zunanje okolje; netopirji se zunaj prehranjujejo. Podobno velja tudi za jamske kobilice (Troglophilus).
foto: M. Trobec
Vrstam, ki so povsem vezane na podzemlje, rečemo troglobionti. Ti so navadno brez nepotrebnih oči in telesenih barvil, pa okončine (noge in tipalke) imajo podaljšane. Imajo tudi nežnejšo hitinjačo, počasnejšo presnovo in počasnejši razvoj. Na kopnem bomo najpogosteje videli veliko (centimetrsko) jamsko mokrico (Titanethes), redkeje pa malo manj kot centimeter dolga hroščka, jamskega krešiča (Typhlotrechus) in znamenitega drobnovratnika (Leptodirus). Še manj opazne so par milimetrov visoke hišice polžkov jamničarjev (Zospeum).
Kakšnih opaznih vodnih živali tukaj ni, saj so edine vode tiste, ki prenikajo skozi špranje v skalnem stropu. Z njimi pa tudi drobni, milimetrski ceponožni rakci (Copepoda). Ker v jami ni tekoče, tudi človeške ribice ne more biti.
V jami rastlin zaradi teme ni, le okoli luči, ki so jih namestili ljudje, se navadno razvije obrast alg, pa tudi mahov in še česa. V okolici pa uspeva mešan gozd z bujno podrastjo.
Nastanek, geološka zgradba ter vode v jami
Položaj Županove jame je v tektonskem smislu zelo zanimiv, saj se nahaja južno od Ljubljane, med pomembnimi regionalnimi prelomi, kot so Dobrepoljski prelom na zahodu in Grosupeljski prelom na vzhodu. Kjer danes leži Županova jama, je bilo v triasni in jurski dobi morje (pred 230 do 175 milijoni let), v katerem so se odlagale karbonatne kamnine, dolomiti in apnenci. Jama je nastala v skladih jurskega apnenca zaradi korozije, to je raztapljanja apnenca v vodi, obogateni z ogljikovim dioksidom. Oblikoval jo je potok Podlomščica. Poniknil je na južni strani Taborskega hriba in ponovno izviral na drugi strani. Podlomščica je razširila špranje v apnencu in postopoma prestavljala svoj tok nižje, v široko dolino ob vznožje hriba Tabor, jama pa je ostala suha in brez tekoče vode. Na prisotnost reke v jami kažejo ostanki rečnih sedimentov v jami. Ko je voda odtekla, se je kamenje rušilo s stropa in sten ter se nalagalo na dnu. Nastale so podorne dvorane, ponekod (Ledenica, vhodno brezno v Permetovi dvorani) pa je ta proces napredoval do površja. Poleg podornega skalovja in grušča najdemo v jami tudi pesek in ilovico, ki ju je odložila tekoča voda. V najmlajši razvojni dobi so številne kapniške tvorbe prekrile podorno skalovje. Padavine so po pronicanju skozi strop odložile sigo, iz katere so nastali kapniki. Tako se danes pojavlja voda le kot kapniška voda. Siga, ki nastaja v jami, se razlikuje po času nastanka in barvi. Spodnja rdeče plastovita je nastarejša, zgornja bela pa mlajša in nastaja še danes.
foto: M. Trobec
Županova jama je izvotljena v SV krilu taborske sinklinale, ki jo grade do 1 m debeli skladi liasnega apnenca. Skladi apnenca so prepreženi z razpokami in prelomi. Skupaj z lezikami in drugimi rupturami sestavljajo prepustno in pretrto kamnino, ki omogoča prenikanje padavin ter korozijsko in sedimentacijsko aktivnost prenikajoče vode. Jama je razvita v dveh etažah na nadmorski višini 450 m in 425 m. Ker so aktivni ponori in izviri nižji, je aktivna etaža po Gospodariču nekje na višini okrog 400 m (1987). Po padavinskih podatkih za obdobje 1951 do 1980 za najbližji meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad in Lipoglav je količina padavin na tem območju ocenjena na okoli 1400 mm.
Analize preniklih voda v Županovi jami so pokazale, da so te vode še vedno čiste (stanje leta 1990!). Vsebujejo predvsem karbonate in kalcij, malo magnezija in sulfatov, medtem ko so koncentracije kloridov, nitratov in o-fosfatov zelo nizke oz. na meji detekcije uporabljenih metod. V jami prevladujejo kapljanja in le nekatera od njih ob izdatnejših padavinah preidejo v curke. V primerjavi s preniklimi vodami v jamah notranjskega krasa je njihova izdatnost manjša, saj je bil maksimalni izmerjeni pretok 2 L/min, bolj pa so primerljive s preniklimi vodami v jamah Krasa.
Viri
1. Županova jama, 70.let, Grosuplje 1996
2. Jakob Müller, Boris Kuhar, Stane Petelin, Jože Miklič: Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice, 1995
3. Zloženka, učenci OŠ Louis Adamič Grosuplje v okviru bilateralnega projekta Postavi se v mojo kožo 2007/08.
4. Zloženka, Županova jama turistično in okoljsko društvo Grosuplje
5. prof. dr. Boris Sket, osebna korespondenca
6. Janja Kogovšek: Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame, Acta carsologica, XIX (1990), 139-156, Ljubljana 1990
Vodeni ogledi jame
Od maja do septembra: sobote, nedelje in prazniki ob 15. uri.
Marec, april, oktober in november: nedelje in prazniki ob 15. uri
Skupinski ogledi za skupine (najmanj 5 odraslih) so možni kadarkoli po dogovoru, ogled jame traja 1 uro.
GSM: 041 407 705
ENG
Questions you should answer prior to log the find:
1. How many connected stairs lead to the entrance of the cave?
2. Estimate the area of the lid above the original entrance of the cave through which the mayor entered the cave? (Additional waypoint)
3. There is a stone under the spruce closest to the original entrance of the cave. What is so special about it?
Optional: can you find something similar in the vicinity? Log its coordinates or describe how to approach it.
4. What is the level above the sea on your GPS at the original entrance of the cave and what is the difference between the two entrances (the original one and the present one)?
As soon as you answer the questions, you can log your visit, but no spoilers in the logs, please! We will contact you ASAP after your submission of the answers.
Formation of the cave
About 230 to 175 million years ago the area of the present Županova jama cave was covered by the sea. Before it followed off, carbonate rocks, dolomite and limestone had been deposited. The cave was formed due to corrosion, i.e melting of limeston in water, enriched with carbon dioxide.
It was shaped by the underground flow of the Podlomščica stream, which had been sinking on the southern side of the Tabor foothill and reappearing on another side. The stream had widened crevices in the limestone and gradually displaced its stream, while the cave dried up.
When the water had folowed away, the rocks from the ceiling and the walls collapsed and piled up at the bottom of the cave. The dripping rainwater brought down sinter, thus forming stalactites. The transformation processes made large collapse halls on one hand and impassable straits on the other hand.
foto: M. Trobec
Flowstones are sinter formations. They grow because of the limestone which melts in water dripping through the cave ceiling. Stalactites hang down from the ceiling, stalagmites grow from the ground. When a flowstone and a stalagmite join together, a column is formed. Flowstones with very little or any alloy are white. If the limestone contains iron oxide they are slightly reddish and reddish brown colour. One millimetre of a slowstone grows for about 10 years, so we mustn't touch them to not erase that thin stratum of limestone.
Description of the cave
It was discovered in 1926 by Josip Perme, the then mayor of Št. Jurij. Originally it was named Županova jama (Mayor's cave), between 1946-1996 the name Taborska jama was in use, after the nearby fortified church at Tabor (used by local inhabitants for the purpose of hiding from the Turks in 15th and 16th century).
Its altitude is 410 m, its length is 360 m, the tour length is 610 m. The deepest part of the cave (the abyss at the end of Final Hall) is 77 m below the surface. There are 8 halls in the cave. Humidity is between 80-90%. With the exception of Ice Cave, where even in the summer the teperatures do not exceed 6.5°C, the average temperature int he halls is between 9 and 12°C.
foto: M. Trobec
Ice cave (Ledenica) got its name after icy stalagmites, which spring up towards the end of winter. In Silver hall (Srebrna dvorana) the stalactites, stalagmites and columns are covered by crystals. The hall is rich in sinter pools and crystal stalactites, stalagmites and columns. In Mayor's hall (Permetova dvorana) there is the abyss in its ceiling, 11 m high, through which the cave was initially enterd into. The original entrance now protected by an iron lid is still visible. The great hall (Velika dvorana) is the largest hall in the cave and very rich in stalactite formations. One of the largest and most beautiful stalagmites in the cave was named Mayor's Flowstone, dedicated to Josip Perme. The hall is extremely acoustic. Muddy hall's (Blatna dvorana) walls are reddish brown due to ferric oxide. It was named after its gorund covered by a thick clay layer. The sinter pools on the ground look like muddy foorprints. There is a gigantic stalagmite that measures 7 m in circumference (so-called Baptismal Font). Mathew's hall (Matjaževa dvorana) was named after the legendary King Mathew (kralj Matjaž). Two gigantic columns form King Mathew's Throne – the most recognizable flowstone of the cave. Final hall (Zadnja dvorana) is the last hall open for visitors. It ends up in a deep abyss. It is followed by Igor's hall (Igorjeva dvorana), only accessible to the speleologists.
Animals and plants in the cave
The authentic animals in the cave are cave locust, spiders, bugs and copepode shrimps. Bats are easiest to perceive. Athrophied exes, absence of pigment in the skin, gentler skin, carpace, longer legs and antennae, better developed touch and smell sense organs. Because of the darkness there aren't any plants in the cave, but outside it is surrounded by lush undergrowth and mixed woodland. The only exception are algae, which grow due to human influence; they grow close to the electric lights installed in the cave.
foto: M. Trobec
Geological structure
The Županova jama cave is located in a region, where limestone and dolomite prevail. It was structured in Jurassic limestone layers. Besides gravel and collapse rocks there is also sand and clay, deposited by water. Sinter, which is present in the cave varies accordnig to its origin and colour. The lowest red sinter is the oldest, and above, the white one is younger.
The geological data showed that Županova jama developed in bedded limestone of NE sinkline wing. The cave has two dry levels 450 and 425 m a.s.l. hanging in the karst ridge and being indirectly connected to active passages under 400 m. In both levels allothonous and autochthonous sediments, up to 30 m thick, were discovered. In footwall there is allothonous red loam with sand followed by flowstones, brown loam and gravel and finally white flowstone. Relative datation and comparison to other caves show that allohonous sediments belogn to R/W interglacial probably. In that time the water flew thorugh Županova jama in the altitudes between 425 m and 450 m being for about 100 m heigher than the actual springs on the southern Grosuplje polje's border.
Literature
1. The publication prepared by pupils of Louis Adamič Primary School, Grosuplje, as part of an international bilateral project Try walking in my shoes 1007/08
2. Janja Kogovšek: The properties of the precipitations seeping through the Taborska jama roof, Acta carsologica, XIX (1990), 139-156, Ljubljana 1990
3. Rado Gospodarič: Speleogeological data about Taborska jama and its vicinity, Acta carsologica, XVI/1, 1987
Guided tours to the cave:
From May to September: Saturday, Sunday and Holidays at 3 p.m.
March, April, October and November: Sunday and Holidays at 3 p.m.
The tour is available for organised groups (at least 5 adults) anytime, by prior arrangement only.
Contact: +386 41 407 705