Na pobocju Jošta naj bi bile prve naselbine v casu
železne dobe, našli so tudi ostanke urejenih
selišc. Sveti Jošt se prvic omenja leta 973 v darilni
listini Otona II. freisinškim škofom, ki so
obvladovali loško gospostvo. V letih 1730 do 1770 je bil
Jošt sloveca božja pot (obiskalo ga je približno
50.000 romarjev letno!), kasneje pa je slava zamrla. Leta 1786 so
cerkev nameravali celo podreti.
Cerkev sv. Jošta je dvostolpna, dolga 27,4 metra ter
široka 12,5 metra. Še pred letom 1600, ko se cerkev
prvic omenja, so na Joštu postavili prvo gotsko cerkev, ki
pa je bila manjša kot današnja (današnji
oltarni del cerkve). Okrog leta 1600 so cerkev prezidali, v 18.
stoletju pa temeljito predelali in barokizirali. Dodali so svete
stopnice, ki vodijo do kapele Matere Božje. Cerkev ima bogat
pozlacen oltar ter preprost križev pot iz leta 1854, ki ga je
izdelal Franc Wissiak. V stranskih oltarjih sta sliki Valentina
Metzingerja. Za glavnim oltarjem so še vidni ostanki
gotskega prezbiterija s poslikavami znamenitega Jerneja iz Loke.
V zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1834 iz turških topov
ulil Samassa, s posvetilnimi verzi pa opremil France
Prešeren:
MOJ BRON JE NAJDEN BIL V DNU MORJA. KO TURZHIJE
KRALJESTVO V HELADI KONZHAL JE NAVARIN,
GA KUPI ROMAR, GA SAMASSA V SVON PRELIJE,
GLASIM SDAJ BOZHJO ZHAST IS SVET'GA JOSHTA LIN.
Prešeren je s prijatelji kar pogosto hodil na Jošt.
Pod poslikavami za oltarjem je med drugimi podpisi razbrati tudi
pesnikovega, ceprav je še komaj viden.
Poleti 1899 je na Joštu služboval pisatelj Fran
Saleški Finžgar. Tu je dokoncal pisanje romana
Kvišku. Na Jošt je rad zahajal Janez Evangelist Krek,
pisatelj, teolog, kršcanski socialist in pisec
Majniške deklaracije. Od leta 1906 dalje je tu prirejal
srecanja za izobražence.
Na Joštu so poleg cerkve še gostišce,
Krekov dom, Finžgarjev dom, kapela Marije Snežne.
Zaklad, plasticna škatla volumna 0,7 l, je skrit v
bližini cerkve, le korak od ceste.
Zacetna vsebina: blokec in pisalo (ostaneta notri), nici ovcka,
zapestnica ter nekaj drugih malenkosti za menjavo.
-----------
Sveti Jošt nad Kranjem is a location on a hill of the
same name east of Kranj in the Upper Carniola region. It is
centered around the church of Saint Jodocus, a landmark of Kranj,
visible from afar.
The Church of St. Jodocus is first mentioned in documents relating
to the bequest of land by the Emperor Otto II to the Bishops of
Freising in 973. The earliest surviving part of the church is the
gothic sanctuary in which frescos by Jernej of Loka dated to 1530
are preserved. The remainder of the church dates to the 18th
century, when it was rebuilt in the Baroque style. The surrounding
buildings were greatly damaged in the Second World War. The Church
of St. Jodocus used to be an important pilgrimage church, and is
still a popular hiking destination.
The cache is a container of 0,7 l volume, hidden by the road near
the church. Initial content: logbook, pen (not to take) and a few
trade items.