Pri Slepem Janezu Traditional Geocache
-
Difficulty:
-
-
Terrain:
-
Size: 
(not chosen)
Please note Use of geocaching.com services is subject to the terms and conditions
in our disclaimer.
„Pri slepem Janezu“
Prav tu, ob Celovški, nekdaj Cesarski cesti, je dolga leta slepi Janez nudil gostoljubje popotnikom, ki so se iz Ljubljane podajali na Gorenjsko. Bil je skoro zašcitni znak vasice Zapuže, ki je še pred dvesto leti štela domala dvajset hiš, danes pa - prav tako kot sosednje Dravlje - živi le še v spominu starejših ljudi. Slepi Janez je imel hišno številko 13 in morda si bo kak vraževerni bralec prav zaradi tega ustvaril svojo razlago za nesrecne pripetljaje pri tej hiši. Najsi bo tako ali drugace, »Slepega Janeza« ni vec.
Z malo katero hišo in rodbino pa se je usoda tako poigrala kakor z znamenito gostilno »Pri slepem Janezu« v Zapužah. V noci od 14. do 15. aprila 1895 je Ljubljano in okolico prizadel mocan potres. Po prvem sunku ob 23.20 so ljudje zbežali iz hiš ter na prostem cakali na razplet dogodkov. Gospodar in gospodinja gostilne Pri slepem Janezu pa nista uspela uteci usodi. Smrt ju je doletela, ko se je v spalnici podrl strop. Njega so našli mrtvega na tleh, ko je ocitno hotel zbežati iz sobe, njo pa še v postelji, pokrilo z blazino cez glavo, kar je seveda ni rešilo pred strašnim koncem. Le mala enoletna Rezika,njuna hcerka. je ostala živa. Že naslednje leto, 11. septembra 1896, pa je nesreca ponovno obiskala gostilno »Pri slepem Janezu«. V dopoldanskih urah je pricel goreti hlev. Iz Šentvida je takoj prihitel na pomoc nacelnik tamkajšnjih gasilcev Anton Belec (leto pred tem je izdelal in postavil Aljažev stolp ) s svojimi tovariši, iz opekarne stavbne družbe v Kosezah pa strojnik z dvokolesno brizgalno. Gasilci so uspeli pogasiti požar ter obvarovati sosednja, s slamo krita poslopja, kljub temu pa je bilo na hlevu, ki so ga baje zažgali cigani, veliko škode. To sta samo dva dogodka iz zgodovine obstoja in delovanja gostilne, ki že v naslovu nosi nesrecno ime. Najbolj usoden trenutek zanjo pa je nastopil, ko so gostilno ob razširitvi Celovške ceste na štiripasovnico, podrli.
Nanjo nas spominjata le še mogocni kostanj ter vodnjak z letnico 1875. Takrat ga je namrec postavil Franc Šušteršic, tridesetletni gospodar, ki je dvajset let pozneje v ruševinah svoje hiše docakal žalostni konec. Kostanj in vodnjak pa nista le spomin na gostilno »Pri slepem Janezu«, pac pa tudi osamljen koticek nekdanje domacnosti v tem betonskem delu Ljubljane. . . .
Na žalost je vodnjak postal koš za smeti nekaterim lokalnim prebivalcem.
Additional Hints
(Decrypt)
qerib gerr