SLOVENSKO:
Sevnica se v starih zapisih prvič omenja v poznem srednjem veku (natančneje v letu 1225), in sicer pod nemškim imenom »Lichtenwald«. Mogočni grad, ki se dviga nad starim mestnim trgom, pa je brez dvoma eden izmed njenih najprepoznavnejših simbolov. Raziščimo ga!
Koordinate nas pripeljejo do peščenega parkirišča pod gradom, od tod dalje pa bo potrebno iti peš (najbolje po poti, ki se od parkirišča vije skozi gozd). Za končne koordinate si bomo v duhu pravih geolovcev poleg gradu ogledali še nekaj drugih zanimivosti, ki jih skriva grajski grič, ter se vsaj za hip v mislih vrnili v nek drug čas, ko je življenje teklo počasneje.
1. GRAD:
Grad Sevnica stoji na razglednem griču nad starim mestnim jedrom Sevnice. Prvič je bil omenjen v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico leta 1309 kot "castellum" Lichtenwald. V njem je bil v tem času sedež sevniškega urada salzburške nadškofije, ki je imela v lasti posavsko ozemlje od leta 1043. O nastanku gradu ne vemo ničesar, najverjetneje pa je bil zgrajen v času salzburškega nadškofa Konrada I. (1106-1147). Edini ohranjeni element iz tega obdobja je del stolpa, ki je danes vključen v vzhodno stanovanjsko krilo gradu. Stolp najverjetneje ni stal samostojno, po debelini njegovih zidov (2,6 m) pa lahko sklepamo, da je prvotno segal v višino štirih ali petih etaž.
Dandanes grad predstavlja pomembno zgodovinsko-kulturno središče Sevnice s številnimi dejavnostmi, od vodenih ogledov razstavnih prostorov in muzejskih zbirk, pa vse do raznovrstnih koncertov in predstav, ki se predvsem v poletnih mesecih odvijajo v zavetju grajskega atrija.
Južno pročelje gradu bdi nad starim mestnim jedrom. (A) Skozi koliko oken kukajo grajske spletične?
2. GRAJSKI PARK:
Okrasni vrt ob gradu je nastal v prvi četrtini 19. stoletja po letu 1803, ko je Grad Sevnica kupil Janez Nepomuk Haendl (kasneje povzdignjen v pl. Rebenburg). Zasadil je številne eksote, porušil obrambne zidove, zasul jarke in na južnem pobočju uredil kulturne terase, na katerih je zasadil vinsko trto. Že v tistem času je bil vrt nekaj posebnega, kar potrjuje dejstvo, da si ga je nadvojvoda Janez leta 1812 še posebej ogledal. Domnevno so iz tega obdobja nekatera najstarejša drevesa na obodu grajske ravnice in historicistični dodatki (npr. krogovičasta neogotska balkonska ograja na razgledišču ob kamnitima levoma, klesana kamnita baza razglednega paviljona zahodno od gradu, rusticiran vrtni portal z dvokrilnimi kovanimi vrati idr.). Na najvišji terasi ob kamnitem zidu pod okrasnim vrtom se je razprostiral tudi zelenjavni vrt, ki je označen tudi v franciscejskem katastru iz leta 1825.
Grajski park je bil leta 2013 v celoti obnovljen, pri čemer so restavratorji tesno sledili zgodovinskim zapisom in katastrom (v procesu obnove je bil žal izgubljen izvirni geozakladek, ki je bil tu skrit že leta 2009). Čudovito urejen park danes privablja tako domačine kot tudi mnoge obiskovalce od drugod, še posebej pa je znan po pravljičnih poročnih obredih, ki se v toplih mesecih odvijajo pod krošnjami grajskih dreves.
Mogočni grajski varuh z imenom Calocedrus decurrens se priklanja obiskovalcem. (B) Na katerem delu gradu oziroma grajskega parka ga najdemo? (Severni del = 1, Južni del = 2, Vzhodni del = 3, Zahodni del = 4)
3. GRAJSKI VINOGRAD:
Spomladi leta 2007 je bil na utrjenih terasah jugozahodnega dela grajskega pobočja urejen grajski vinograd, v katerem je bilo v sodelovanju z domačimi društvi vinogradnikov zasajenih 500 trt modre frankinje. Nad vinogradom ob robu grajskega parka pa je bila leta 2013 obnovljena še nekdanja vrtnarjeva vila, ki danes služi predvsem za dodatne turistično-promocijske namene. Vila je prav tako kot grad zaščitena kot kulturni spomenik.
Žametna hči starodavne matere bdi nad rojaki. (C) Kolikšna je vsota števk letnice njenega rojstva?
4. LUTROVSKA KLET:
V 16. stoletju je bila na grajskem pobočju zgrajena Lutrovska klet, ki jo je dal postaviti tedanji zakupnik gradu baron Janez Khisl, vnet pristaš nove Lutrove vere. Občasno naj bi jo obiskoval tudi Jurij Dalmatin (ok. 1547 – 1589), kasneje pa je postala grobnica nekaterih sevniških graščakov.
Bistveni sestavni del prostora je poslikava. Ta je po ohranjenih sledovih prvotno zajemala vso notranjščino. Obok zavzema Poslednja sodba, na slavoloku so dopasne podobe Pametnih in nespametnih devic, na zunanji strani pa angeli z mučilnimi orodji. Med sosvodnicami so preroki, angeli z napisom, križanje sv. Janez in sv. Pavel in preroki. V nišah so štirje evangelisti, izraelski kralji, bog Oče, Mojzes in Elija. V plitvih nišah sta uprizorjena Rojstvo in Polaganje v grob. Po načinu slikanja gre za redek primer slikarske tehnike v oljni temperi na običajni slikarski podlagi. Po slogu je slikarija izrazit primer manirizma v slikarstvu 16. stoletja z močnimi odmevi Michelangelove smeri v kontrapostnih likih.
Danes Lutrovska klet služi predvsem za kulturne namene, v njenih akustičnih prostorih potekajo glasbeni koncerti in druge prireditve.
Na pročelju Lutrovske kleti se je odvijala nenavadna šahovska partija. (D) Na kolikšnem številu polj je potekala?
Naš geolov je pri koncu. Sledi le še kratek preračun:
N 46° 00.(7*A + 8*B + 6*C + 6*D)
E 15° 18.(13*A + 2*B + 11*C + 10*D)
Hvala za obisk, naj vas pot kmalu spet popelje v ta čudoviti srednjeveški svet!
Opis povzet po naslednji spletni strani, kjer najdete še številne ostale zanimive informacije, vključno z opisom široke grajske ponudbe:
http://www.grad-sevnica.com/
ENGLISH:
English description not yet available, but will be published soon!